Kako pravilno odstraniti klopa?

8. 7. 2010

Ugrizi klopov nas lahko doletijo od spomladi pa vse do novembra. Če niso okuženi s klopnim meningoencefalitisom ali limsko boreliozo običajno ne povzročijo večjih nevšečnosti, razen srbenja ali otekline.

Klopa odstranimo s pinceto. Primemo ga čim bliže koži in ga nato s krožnim gibom previdno izvlečemo. Odstraniti ga moramo takoj, ko ga opazimo, saj je tako verjetnost, da nas bo okužil, manjša.

Klopa ne smemo mazati z vazelinom, oljem ali s kako drugo maščobo, saj se začne dušiti in utegne izločiti še več sline in morebitnih virusov. Klopa v rani nikdar ne smemo potlačiti. Mesto pika razkužimo z alkoholom.

Tudi če klopa ne bomo odstranili v celoti, to ni nevarno. Tudi po odstranitvi klopa je treba opazovati, ali se na koži pojavi izpuščaj, ki je lahko znak katere od bolezni, ki jih prinašajo klopi.

Zakaj je treba klopa odstraniti takoj?

Klopi dobijo bakterije in viruse od živali, predvsem glodavcev, vendar ti ne zbolijo. Če se klop hrani na okuženi živali, se okuži tudi sam. Ko klop dobi gostitelja, se navadno na njem nahrani do konca. To traja nekaj dni, potem pa odpade, se zarije v listje in se, če ima srečo, naslednjo sezono prelevi v višjo razvojno obliko.

Njihov razvoj poteka od odrasle samice, jajčeca in larve do nimfe, iz katere se razvije odrasel klop. Vse te razvojne oblike (z izjemo jajčeca) se hranijo pri živalih. Če se klop nahrani do konca, bo v višje razviti obliki prenesel bakterije/viruse na gostitelja. Pri klopu so bakterije/virusi v črevesju, vendar lahko gostitelja okuži šele tedaj, ko ti pridejo iz črevesja do slinavke. To se ne zgodi takoj.

Če okuženega klopa odstranimo v 12 urah po vbodu, praviloma ne zbolimo, če pa to storimo v prvih 24 urah, zbolimo le redko. Če se klop prisesa na nogo miši in ga miš spraska, bo okužen že v celoti, iskal bo naslednjega gostitelja, in tak klop je nevarnejši. Če so virusi tudi v slinavki, je prenos hitrejši in omenjenega varnostnega intervala ni.

Kako si pomagamo?

Na mesto pika lahko nanesemo mazila za blaženje vnetne reakcije, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Največkrat vsebujejo izvlečke zdravilnih rastlin in nekatere druge učinkovine (kamilica, aluminijev acetotartrat, arnika, aluminijeve soli, ognjič, evkaliptovo eterično olje ipd). Takšne kreme, mazila in geli delujejo blažilno ter omilijo srbenje, bolečino in vnetje.

Proti srbenju si lahko pomagamo tudi z nekaterimi rastlinami ali pripravki, ki jih imamo doma. Pripravimo si lahko obkladek iz čebule ali jabolka. Jabolko ali čebulo narežemo ter ohladimo v hladilniku, nato pa rezine položimo na kožo.

Prijetno nas bo ohladilo in pomirilo srbenje. Z oljem bazilike, sivke ali čajevca lahko mesto pika večkrat na dan namažemo z vatirano paličico. Pomagamo si tudi z gelom kremenčeve kisline, ki dobimo v lekarni. Mesto pika namažemo večkrat na dan. N. P. (vir: www.viva.si)

Več zanimivih vsebin na www.viva.si:

Piki - poletna nevšečnost
Zakaj smo priča vse večjemu pojavu alergij?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri