Vsaka sekunda je dragocena! Srčni infarkt je smrtno nevaren in zamuda je lahko tudi usodna. Ko se začne tekma s časom, je v verigi preživetja na prvem mestu vsak posameznik ali njegovi svojci. Od vas je namreč odvisno, kako hitro boste prepoznali znake srčnega infarkta in kako hitro boste iskali zdravniško pomoč.
1. Prepoznava znakov
Bolnik se pogosto brez predhodnih znakov, kot sta bolečina v prsih ali občutek nerednega bitja srca, nenadoma zgrudi. Na klic se ne odziva in ne moremo ga 'zbuditi'. Pogosto ima predvsem v začetku lahko tudi krče, kar lahko napačno ocenimo kot božjast – epileptični napad. Velikokrat ti bolniki v začetku tudi hropejo, kar lahko napačno ocenimo kot 'težko' dihanje.
Telesni znaki:
- bleda in lepljiva koža
- modra usta
- plitvo dihanje
- močne bolečine v prsih
- bolečina, ki se širi v levo roko
- potenje
2. Takojšnje obveščanje urgentne medicinske službe
Če posumimo na nenadno srčno smrt, moramo takoj obvestiti urgentno medicinsko službo. Pokličemo številko 112 ter kratko in jedrnato povemo, kaj se je zgodilo.
3. Osnovno oživljanje za laike
Vsak laik se bežno spominja osnovnega oživljanja – iz osnovne ali srednje šole ali s tečaja Rdečega križa pred vozniškim izpitom. Ker večina ljudi nikoli ni bila v položaju, da bi morala resnično oživljati, in ker tega znanja ne obnavlja redno, povprečen laik le redko pravilno ukrepa v tem položaju. Najboljši način, da si laik pridobi znanje o pravilnem ravnanju, je obisk tečaja o postopkih osnovnega oživljanja.
Z osnovnim oživljanjem, ki ga izvajamo, medtem ko je urgentna medicinska ekipa na poti do bolnika, ustvarimo približno 20 % normalnega srčnega pretoka ter s tem začasno vzdržujemo srce in centralni živčni sistem pri življenju. Lahko bi rekli, da za bolnika 'kupimo' pomembne minute do prihoda urgentne ekipe, ki lahko edina spet vzpostavi delovanje srca. Vsak laik bi zato moral poznati osnovne postopke oživljanja, ki so pravzaprav veliko bolj preprosti kot delo z na primer računalniki, gospodinjskimi aparati ali vožnja avtomobila.
Preprost vodnik po oživljanju
Bolniku najprej sprostimo dihalne poti, in če ne diha, mu damo dva vdiha usta na usta. Če tudi po tem ne kaže življenja, začnemo zunanjo masažo srca, ki jo izvajamo s pritiskom na spodnjo tretjino grodnice v ritmu okoli 100 pritiskov v minuti. Ob masaži se mora prsni koš ugrezniti vsaj za tri do pet centimetrov. Blago masiranje prsnega koša ni učinkovito! Na vsakih 15 masaž se priporoča en vdih usta na usta.
Zelo pomembno: če niste pripravljeni bolniku dajati umetnega dihanja usta na usta (odločitev je vaša), morate obvezno izvajati zunanjo masažo srca, kot je opisano.
Iz Lise