Preverjate in odgovarjate na e-pošto tudi izven delovnega časa? Nova raziskava kaže, kako nevarno je to lahko!

Preverjate in odgovarjate na e-pošto tudi izven delovnega časa? Nova raziskava kaže, kako nevarno je to lahko! (foto: Profimedia) Profimedia
15. 7. 2021

Le kaj tako zelo slabega bi se lahko zgodilo, če zvečer odgovorim na nekaj e-mailov, razmišljate … Kaj pa, če se je v tem času zgodilo kaj nujnega in lahko takoj uredim. In sem tako bolje pripravljen/a na naslednji dan v službi. S tem tudi pokažemo svojo delovno etiko in strokovnost.

Ta digitalna komunikacija, ki se je prikradla v naša življenja, ni tako neškodljiva, ko si mislimo.

Raziskava je pokazala, kako pogosta je pravzaprav komunikacija izven delovnega časa in kako škodljivo je to za naše duševno in fizično zdravje.

Dr. Amy Zadow, psihologinja in raziskovalka na Univerzi Južne Avstralije, s kolegi preučuje, kako digitalna komunikacija vpliva na delovni stres, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, na zdravje in na spanje.

Od junija do novembra 2020 so v raziskavo vključili več kot 2.200 akademikov in strokovnih uslužbencev s 40 univerz.

Rezultati?

Profimedia

Opazili so visoko stopnjo stresa in znatno količino komunikacije izven delovnega časa.

To vključuje:

  • 21 % vprašanih je imelo vodje, ki so pričakovali, da se bodo izven delovnega časa odzvali na sporočila, klice in e-pošto, povezano z delom.
  • 55 % sodelujočih je v večernih urah komuniciralo o službenih zadevah s kolegi.
  • 30 % jih je s službo povezana sporočila poslala kolegom ob koncu tedna, medtem ko so pričakovali odgovor še isti dan.

Zaposleni, ki so imeli zahtevne vodje, so v primerjavi s tistimi, ki niso imeli vodje s takšnimi pričakovanji, doživljali precej večjo psihološko stisko (70,4 % v primerjavi s 45,2 %) in čustveno izčrpanost (63,5 % v primerjavi s 35,2 %).

Poročali so tudi o fizičnih simptomih, kot so glavoboli in bolečine v hrbtenici (22,1 % v primerjavi z 11,5 %)

Vendar ne gre le za grozne šefe

Raziskovalci so podoben vzorec opazili tudi, ko je šlo za komunikacijo med sodelavci.

Skupina zaposlenih, ki so čutili pritisk, da se morajo odzvati na sporočila kolegov izven delovnega časa, so prav tako poročali o višji stopnji psihološke stiske – v primerjavi z zaposlenimi, ki niso čutili takšnega pritiska, je bil odstotek naslednji: 75,9 % proti 39,3 %.

Poročali pa so tudi o visoki ravni čustvene izčrpanosti (65,9% proti 35,7 %) in fizičnih simptomih (22,1 % proti 12,5 %).

Čeprav je raziskava vključevala zaposlene na univerzah, pa ti rezultati verjetno odražajo težavo celotne družbe, menijo strokovnjaki.

Kaj to pomeni?

Osebne in družbene posledice teh zabrisanih meja med domom oz. prostim časom in službo so resne.
In tako vplivajo na naše zdravje!
Profimedia

Ko zaposleni odgovarjajo na klice ali na e-pošto izven delovnega časa, to vpliva na njihovo okrevanje od dela – tako duševno kot fizično.

Biti v stalni pripravljenosti, ta hiper pozornost, čakanje na sporočila, povezana z delom, lahko vpliva na metabolizem in imunost, kar ustvari dovzetnost za resne zdravstvene težave, kot so infekcije, visok krvni pritisk in depresija.

Nedavna raziskava, ki sta jo opravili WHO in Mednarodna organizacija za delo (International Labour Organisation), je pravzaprav pokazala, da lahko dolg deloven čas celo poviša tveganje za srčne bolezni in možgansko kap.

Še ena težava, povezana s službenimi e-maili in klici izven delovnega časa – to hkrati skrajša čas za vse tiste aktivnosti, ki napolnijo naše baterije: druženje z našimi dragimi, fizične aktivnosti in preživljanje časa v naravi.

To so ključne stvari za ohranjanje fizičnega in zlasti duševnega zdravja.

Ta vdor službe v domače okolje, v naš prosti čas, pa lahko ruši tudi družinske odnose in preprečuje podporo skupnosti, kot je denimo prostovoljstvo.

Kakšen je naslednji korak?

Profimedia

Lahko se osredotočimo neposredno na problem in zmanjšamo obseg dela, ki ga opravljamo v prostem času. Se o tem pogovorimo tudi z nadrejenimi, v primeru, da se od nas to pričakuje.

Vendar pa to ne bo spremenilo vedenja naših kolegov, ki morda počnejo enako in nas zasipajo s sporočili. Prav tako ne našega notranjega pritiska, ki ga morda čutimo.

Vendar to preprosto moramo storiti – postaviti mejo. Za naše zdravje.

Profesorica Maureen Dollard sicer opozarja, da to kaže na širši problem, ki povezuje kulturo na delovnem mestu in duševno zdravje. Ko organizacija daje prednost produktivnosti pred duševnim zdravjem, potem bodo zaposleni pod večjim pritiskom, da morajo obvladovati nerealne roke.

Gre torej za širša družbena vprašanja – o produktivnosti, negotovosti, ko gre za delovna mesta in zmanjševanju delovnih sredstev.

Vir: Do you answer emails outside work hours?, Amy Zadow
Preberite še: