Imunologija telesne vadbe se je začela z opažanji, da pretrenirani športniki pogosteje zbolevajo za respiratornimi okužbami.
Vrhunski športniki so bili obravnavani kot 'potencialni bolniki', ki jim je medicina poskušala preventivno preprečiti zdrs v bolezen.
V zadnjih 20 letih se je pod vplivom spoznanj o zdravstveni koristnosti telesne vadbe poleg kvarnih vplivov ekstremnega treninga na imunski sistem začelo tudi intenzivno preučevati morebitne koristi redne in zmerne telesne vadbe za imunski sistem. Poskusi s cepljenji so pokazali, da redna zmerna telesna vadba za od 15 do 20 % poveča odziv na cepljenje pri ljudeh, katerih imunski sistem je prizadet zaradi starosti ali kroničnega stresa. Koliko to pripomore k manjšemu zbolevanju, ni jasno dokazano.
Po nekajtedenskem obdobju redne in zmerne telesne vadbe se pri prej fizično neaktivnih odraslih ljudeh povečajo ravni protiteles IgA v slini, ki ščitijo pred okužbami dihal; hkrati se zmanjša pogostnost obolevanja zaradi okužb zgornjih dihal. Pojav je še izrazitejši pri ljudeh, obremenjenih s kroničnim stresom, in pri starejših ljudeh.
Redna in zmerna telesna vadba je za vzdrževanje zdravja pomembna tudi zato, ker deluje protivnetno.
Vsaka telesna vadba nad 60 % maksimalne obremenitve sproži kratkotrajni (24-urni) vnetni odziv (povečanje ravni vnetnih citokinov, zlasti IL-6), ki ob rednih ponovitvah vadbe povzročijo povečano protivnetno uravnavanje imunskega odziva, glede tega je dokazana zmanjšana ekspresija toličnih receptorjev (TLR) pod vplivom redne telesne vadbe. Redna telesna vadba zato na daljši rok deluje protivnetno.
Učinek je težko ločiti od zdravstveno tako koristnega učinka zmanjšanja količine trebušnega (visceralnega) maščevja, povezanega z redno telesno vadbo. Visceralno maščevje, ki se kopiči ob telesni neaktivnosti, je namreč izrazito vpleteno v vzdrževanje kroničnega sistemskega vnetja, povezanega z inzulinsko toleranco, aterosklerozo, nevrodegeneracijo, povečano pojavnostjo tumorjev. Kronično sistemsko vnetje lahko tudi izmerimo kot povečane plazemske ravni vnetnih mediatorjev (CRP, IL-6) ali povečane krvne deleže aktiviranih limfocitov T.
Mehanizem protivnetnega učinka telesne vadbe se zadnja leta razkriva s študijami citokinov in peptidov, ki jih med vadbo sproščajo mišične celice, funkcionalno ime za tovrstne citokine je 'miokini'. Številni miokini so hkrati tudi citokini imunskega odziva, na primer IL-6 in IL-15. Miokini močno vplivajo na mobilizacijo in zmanjšanje visceralnega maščevja. Obenem miokini delujejo protivnetno.
Pri tem je zanimivo, da je miokin IL-6 tudi eden od najpomembnejših vnetnih citokinov, ki med sepso aktivirajo vnetje in povzročijo tvorbo faktorja tumorske nekroze (TNF) kot glavnega patogenetskega dejavnika sepse. Po drugi strani pa dvig ravni IL-6 med telesno vadbo ni povezan s posledičnim dvigom ravni vnetnega citokina TNF. To kaže, da je uravnavanje vnetja med zmernim telesnim naporom drugačno kot med okužbo. S tega vidika je mogoče razumeti, da ima telesni napor protivnetne učinke, čeprav neposredno po naporu izmerimo povečane ravni nekaterih citokinov, ki jih iz študij okužb in sepse štejemo med 'vnetne'.
S protivnetnim in imunoregulatornim delovanjem redne telesne vadbe lahko povežemo jasne epidemiološke ugotovitve, da redna telesna vadba zmanjša pojavljanje nekaterih vrst raka. Telesna vadba je neodvisen preventivni dejavnik pri nastanku raka debelega črevesa in pri raku dojk pri ženskah po menopavzi. Zmerna telesna vadba tudi značilno zmanjša tveganje za rake endometrija, pljuč in trebušne slinavke.
Vzrok za ugoden vpliv telesne vadbe na zmanjšano pojavnost raka je verjetno v protivnetnemu učinkovanju redne telesne vadbe; po drugi strani pa številne študije jasno kažejo na povezavo med nastankom raka in sistemskim kroničnim vnetjem.
Redna telesna vadba zmanjšuje povprečno plazemsko raven vnetnih snovi CRP, IL-6 in TNF. Podobne rezultate so dobili tudi na živalskih modelih, kjer je tudi dokazan vpliv telesne vadbe na manjše nastajanje in razsoj tumorjev.
Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., @life tim
