V nasprotju s splošnim prepričanjem varnega sončenja ni, kot tudi ni zdrave porjavitve. Vsaka porjavitev kože je poškodba, ki pa se iz leta v leto kopičijo. Zmotno je tudi prepričanje, da imajo ljudje s temnejšo poltjo naravno zaščito pred škodljivimi vplivi sonca, saj pred njimi ni varen prav nihče.
Na to opozarjajo tudi številni dermatologi, ki v okviru vseslovenske akcije Dan zaščite pred soncem ozaveščajo mimoidoče. Danes, 15. junija, na sam Dan zaščite pred soncem se lahko z dermatologi in ambasadorko Sabino Gosenica, ki so ji pri rosnih 25. letih odkrili maligni melanom, srečate v Kopru na Semedelski promenadi.
Dermatologinja Nataša Grebenšek, dr. med. je poudarila: »Varnega sončenja ni. Potrebno se je zaščititi in to vselej, kadar gremo na sonce. Najbolje je poiskati senco. Vplivi sončenja so lahko zelo hudi, beležimo namreč čedalje več primerov kožnega raka.« Tanja Ručigaj, dr. med. je na to temo dodala: "Vsi smo radi lepi, vendar se ne smemo sončiti, saj sonce med drugim povzroča, da se koža stara."
Najbolj ranljiva starostna skupina so mladi, saj se v želji po porjavelosti malokrat zavedajo posledic, ki jih lahko ima sončenje na njihovo zdravje.
Dermatolog Borut Žgavec, dr. med. je povedal, da se maligni melanom lahko pojavi tudi pri mlajših odraslih. V svoji praksi se je srečal celo z bolnikom, ki je bil star komaj 16 let. Dermatologinja Lina Virnik Kovač, dr. med. je v Kranju zbrane srednješolce opozorila o škodljivem trendu solarija: »Solariji so enako nevarni kot cigareti ali azbest. Pogosto ga oglašujejo kor nenevarno obliko pridobivanja porjavele kože, a kljub temu, da ne povzroča opeklin, povzroča globoke poškodbe kože."
Kakšna je najboljša zaščita pred soncem?
Najboljša zaščita pred soncem je nedvomno zadrževanje v senci v času največje pripeke, če pa se že odpravimo na sonce, moramo poskrbeti za primerna oblačila in zaščito.
»Pri zaščiti pred soncem je izjemnega pomena, da uporabimo dovolj zaščitne kreme in da kreme vsebujejo biološko zaščito za celice. Za optimalno in popolno zaščito pred soncem bi morali na površino kože nanesti 2 mg izdelka na kvadratni centimeter kože. Dobro in preprosto pravilo je, da se na koži ustvari enakomeren film, ki ga vtremo v kožo. Za celotno telo (srednje velike osebe) potrebujemo 35mg izdelka za enkratni nanos. Če ne nanesete zadostne plasti izdelka, to bistveno zniža zaščitni faktor.« Mojca Dobrovoljc, vodja farmacevtskega programa pri Beiersdorfu in blagovne znamke Eucerin, ki je tudi pokrovitelj akcije Srečanje pod senčnikom, s čimer dokazuje, da so družbeno odgovorno podjetje.
Preprosta pravila za zaščito kože pred soncem:
- Ne izpostavljajte se direktnemu soncu med 10. in 16. uro.
- Kadar postane senca krajša od dolžine telesa, poiščite ali si naredite senco.
- Pred soncem se zaščitite s primerno obleko, pokrivalom in sončnimi očali.
- Kadar fizična zaščita ni mogoča, uporabite kemična zaščitna sredstva, ki vsebujejo zaščito pred UVA in UVB žarki.
- Ne sončite se namerno.
- Ne hodite v solarij.
- Pred soncem se ščitite skozi vse leto.
Dokažite se z domišljijo, ne z zagorelo poltjo: živobarven dežnik je senčnik, narokavniki so hit, kolesarske rokavice so lahko modni dodatek, šal popestri globlji izrez oblačil, rutka pod kapo z dolgim ščitnikom je izziv, kemična zaščitna sredstva v razpršilu ne mastijo kože.
Dan pod senčnikom
V ponedeljek, 15. junija, ob 11. uri se lahko na sam Dan zaščite pred soncem z dermatologi in ambasadorko Sabino Gosenca srečate v Kopru na Semedelski promenadi, v sredo, 17. junija pa se bo projekt ob 13. uri predstavil v Novem mestu na Novem trgu.
Na fotografiji: asist. Simona Senegačnik, dr. med., spec. dermatovenerologije, ambasadorka Sabina Gosenca in asist. Aleksandra Dugonik, dr. med. spec. dermatovenerologije v Mariboru
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?