25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Resnica o alergijah

Resnica o alergijah (foto: Profimedia) Profimedia
16. 7. 2014

O tem, koliko in katera hrana pravzaprav vpliva na pojav alergij ter koliko ljudi je v resnici alergičnih na določeno hrano ali ima alergijo na zunanje dražljaje.

Z nami je o prehranskih alergijah in intolerancah spregovorila Andreja Širca Čampa, klinična dietetičarka.

Veliko se govori o alergijah, koliko hrana vpliva na pojav alergij?

Manj, kot se nam zdi. V populaciji po podatkih od 21 do 25 odstotkov ljudi misli, da so alergični na hrano. V praksi pa je alergij in prehranskih intoleranc v odrasli dobi samo približno dva odstotka.

Lahko pa imajo posamezniki zaradi obremenjenosti z inhalatorno alergijo (cvetni prah, trave) prehranski alergiji podobno reakcijo po zaužitju določenega živila, ki povzroči navzkrižno reakcijo.

Za kaj točno gre pri navzkrižnih alergijah, zakaj se pojavijo?

Delček beljakovinskega zapisa lahko pri določeni osebi predstavlja alergen, pri večini preostalih oseb pa ne. Tega dela organizem ne prepozna kot sebi primerne snovi, zato tvori protitelesa, ker hoče 'tujek' na vsak način uničiti, pri tem se izloči histamin, ki povzroči kožno reakcijo, t. i. urtikarijo.

Nekoč so mislili, da ima vsako živilo oz. vsaka snov (drevo, trava) svoj alergen, danes vemo, da so si ti alergeni v živilih zelo podobni in zato lahko pride do t. i. navzkrižnih reakcij. Na primer, če je oseba alergična na brezo, je zagotovo alergična na kivi – pa ne zato, ker je organizem razvil alergijo na kivi, ampak ker ima podoben alergen kot breza in se organizem zmoti ter razvije podobne alergijske simptome.

Zakaj pa ne pride do alergične reakcije, če oseba zaužije termično obdelano živilo?

To velja le za navzkrižno alergijo, pri pravi s protitelesi dokazani alergiji pa s termično obdelavo ne uničite delovanja alergena. To je tipično za alergije na brezo, jelšo in lesko. V času cvetenja leske imamo lahko alergiji podobne težave – srbenje jezika, hrapavost požiralnika – če jemo surovo jabolko, s kuhanim jabolkom v kompotu pa nimamo težav.

Enako velja tudi za druga navzkrižna živila z lesko ali brezo – za paradižnik, papriko, korenje ... Veliko ljudi je alergičnih na pršico in z njo sobivajo, ko pa jedo morske sadeže, imajo prebavne težave, pa ne zato, ker bi imeli alergijo na morske sadeže, ampak ker so alergični na pršico in ker imajo morski sadeži podoben zapis alergena, se pojavijo reakcije. Da ljudje ugotovijo, za kaj točno gre, vedno traja, ker ne pomislijo na povezavo.

Glede na to, da je človeški organizem zelo prilagodljiv, me zanima, ali je mogoče z majhnimi količinami teh živil, ki so navzkrižno povezane, počasi telo navaditi na to, da se razvijejo protitelesa in da se zmanjšajo reakcije na takšna živila?

Da, temu se reče imunosupresivna terapija. In ta se je najprej začela uporabljati pri čebeljih pikih. Z imunoterapijo se organizem v določenih časovnih intervalih obremeni z alergenom. Kar pomeni, da se s tekočino, ki jo čebela spusti ob piku, organizem cepi v tako majhni količini, da ustvari veliko protiteles.

Pri čebeljih pikih je to smiselno delati čez zimo, in ta terapija lahko traja nekaj let zapovrstjo. Potem je organizem alergijsko manj občutljiv, kljub temu ne neha biti alergičen, ima pa v telesu tolikšno število protiteles, da en pik ni več življenjsko ogrožajoč.

Pri prehrani je takšna terapija težje izvedljiva načrtno, zato so imunosupresivne terapije bolj primerne za zunanje alergene, pri katerih se naenkrat pojavi visoka koncentracija. Pri medicinsko dokazanih alergijah na hrano pa je še vedno edina terapija popolna izključitev znanega alergena. In ob tem se pričakuje, da alergija lahko po nekaj letih izzveni, sploh pri alergijah, ki so odkrite v zgodnjem otroštvu.

Kakšne alergije se najpogosteje pojavljajo pri otrocih?

V zgodnjem otroštvu sta večinoma možni dve alergiji – na mleko in jajca. Alergije na zunanje alergene se začnejo pojavljati šele pri petih, šestih letih.

Torej alergija na mleko, ki se odkrije pri majhnih otrocih, ni dosmrtna?

Alergija na mleko lahko izzveni po dveh, treh letih, po vsej verjetnosti, ko se organizem okrepi in je bolj odporen. V večini primerov je za razvoj alergije pri otrocih kriva nezrelost imunskega sistema. Pri odraslih pa je lahko posledica pojava parazitov ali tudi zlom oralne tolerance ...

Kako pa do tega zloma pride?

Pri mladostnikih, ki jedo veliko hitro predelane hrane, obremenjene s konzervansi in barvili, v določenem momentu lahko pride do urtikarije. In organizem se poruši. Ko se to zgodi, je treba otroka dati na zdravo uravnoteženo prehrano s čim manj aditivi.

Govorite o prekoračitvi vnosa določenih hranil. Ali je možno, da zaradi prevelikega uživanja na primer jabolk človek razvije alergijo na brezo?

Ne. Nekateri podatki kažejo, da so alergije, ki se pojavijo v odrasli dobi, lahko posledica nezdravljene alergije v mladosti. Alergija, ki se je pojavila prikrito, se pozneje lahko manifestira kot alergija na zunanje alergene. Nekateri so kot posledico nezdravljene alergije razvili alergijsko astmo ... Če se ve, da obstaja alergija na hrano, jo je treba zdraviti s popolno odstranitvijo alergena iz prehrane.

Kako pa se zdravi alergija?

Za alergije na zunanje dražljaje veljajo splošna priporočila, da se v času cvetenja ne hodi ven, če že, pa vsaj čim manj. Če smo bili izpostavljeni alergenu, se preoblečemo in oprhamo od glave do peta. Že pozimi je treba razmisliti o jemanju terapije – antihistaminikov.

Pri alergijah v prehrani pa je treba alergen izločiti stoodstotno. Na primer pri alergiji na mleko je treba izločiti tudi vse izdelke, ki vsebujejo mleko: kruh, sire, paštete, salame, piškote, mleko v margarini – na vse to je treba biti pozoren. Starši in vsi, ki se ukvarjamo z intolerancami, v takšnih primerih postanemo detektivi.

Na kaj pa so ljudje najpogosteje alergični?

Obstaja osem kritičnih živil, ki so lahko kriva za prehransko alergijo, to so: mleko, jajca, pšenica, soja, oreščki, citrusi, svinjina, ribe in morski sadeži.

Pa je mogoče določiti najmanjšo količino alergena, ki organizmu ne bo povzročala težav?

Za zdaj še ne, čeprav se alergologi po svetu o tem pogovarjajo, predvsem zaradi čedalje bolj pogosto uporabljenega napisal na živilu 'lahko vsebuje sledi'. Mnenja alergologov so še zelo deljena in nedorečena.

Kaj pa alergije na čokolado, vedno več jih je, kaj je tako dražečega v njej?

Bolj gre za intoleranco za kakšno od kemičnih snovi, ki so v kakavu. Teobromin je tak, saj kot kemična snov, ki je v čokoladi in je kot neke vrste kofein, lahko povzroča neprijetnosti, ki so podobne znakom alergij.

Kaj pa škropiva na sadju?

Da, človek je lahko alergičen na kemično snov, ki je v škropivu, saj lahko ostane na koži sadeža, ko ga dajo v prodajo. Sicer te kemične snovi za večino ljudi niso škodljive, lahko pa se zgodi, da pride do reakcije. Prav tako so ljudje lahko alergični na katerega od konzervansov, na sorbat.

Med najpogostejšimi alergenimi živili, ki ste jih našteli, razen citrusov ni drugega sadja, pa vendar je veliko opozoril pri jagodah, odsvetujejo jih dojenčkom do enega leta. Zakaj?

Nova priporočila za prehrano dojenčkov jagod ne prepovedujejo več. Je pa res, da so jagode takoj za citrusi in kivijem najbolj na udaru, da lahko razvijejo alergično reakcijo.

Nove smernice za prehrano dojenčkov ne prepovedujejo nobenega sadja, niti citrusov ne, kar pomeni, da otroku pred enim letom lahko uvajamo tudi te vrste sadja, ki so potencialno lahko bolj pogosti alergeni, seveda najprej v prekuhani, potem v surovi obliki.

Zakaj?

Ker ni nobene garancije, da če boste to sadje dali otroku pozneje, da otrok te alergije ne bo razvil.

Kaj pa mleko pred dopolnjenim letom dni?

Kravje mleko kot samostojna jed se do enega leta še vedno odsvetuje. Ker ima preveč laktoze, se lahko razvije intoleranca za laktozo, lahko pa tudi moti absorpcijo železa. Ne bo pa nič narobe, če boste dodali žličko skute, jogurta ali smetane v kakšno sadje ali zelenjavo, da otroka soočite z mlečnimi izdelki pred enim letom.

Enako velja za gluten, če ga uvajamo med četrtim in šestim mesecem, ko je otrok še dojen, je manj primerov celiakije. Za oreščke in ribe pa tudi ni prepovedi pred enim letom.

Kaj pa med?

Medu ne dajemo zaradi nevarnosti okužbe s klostridij botulinum. To je nevaren mikrob, če zaide v živilo. V medu ga ni videti, in ker ima dojenček nezrelo črevesje, se odsvetuje. Ob alergijah na pik čebele je pa sploh prepovedan.

Katera je po vašem mnenju najhujša alergija?

Najtežja oblika alergije je hiperalergija, sicer redki posamezniki lahko razvijejo alergijo praktično na vsa živila. Vse, kar alergolog testira, ima povišano vrednost in kaže na alergijo. V takem primeru je oseba le na treh ali petih živilih, ki so v danem trenutku najmanj alergogena in se v njeni prehrani – pravimo 'kolobari'. Ko število protiteles kritično poraste, ga zamenjamo z drugim živilom. Ti otroci so resnično prizadeti in težko prehranljivi in so zame pravi heroji.

Kako pa se pri otrocih rešuje alergija na mleko?

Pri otrocih jo rešujemo z adaptiranim mlekom, ki je hidrolizat mleka – mlečna beljakovina je tako hidrolizirana, da organizem ne prepozna alergena mleka kot takega. In v teh preparatih so dodani vitamini in minerali v količinah, ki jih dojenčki in majhni otroci potrebujejo.

Kaj pa če otroci zavračajo to hipoalergeno mleko?

Potem pa pijejo rižev, sojin ali ovseni napitek, ampak v teh pa je že vprašljiva vsebnost kalcija oziroma bolj njegova absorpcija. Take otroke alergologi bolj pogosto spremljajo in po potrebi predpišejo ustrezne dodatke – vitamin D in Ca. Ima pa organizem tudi to sposobnost, da se ob pomanjkanju prilagodi z večjo absorpcijo.

Ko govorimo o mleku in dnevnih priporočilih, ki jih navajajo pediatri, kaj pa če otroku ne paše piti mleka?

Ljudje potrebujemo mleko v osnovi samo v prvem letu starosti, mogoče še v drugem, dokler sesamo. Odrasli redki spijejo veliko mleka, morda v kavi, jemo pa mlečne izdelke, ki imajo manj laktoze in so fermentirani. Sir na primer nima nič laktoze.

Če otrok izrazito zavrača mleko, ima lahko laktozno intoleranco, takšni otroci zavračajo tudi jogurte. Če otrok ne pije mleka, lahko deciliter mleka nadomesti s tridesetimi grami sira in dobi še več kalcija.

Napisala: Liza Metkovič, foto: Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri