Sabina Dermota: Slepota ni ovira

Sabina Dermota: Slepota ni ovira (foto: Arhiv revije Lea) Arhiv revije Lea
30. 6. 2014

Sabina Dermota je bila tako kot preteklo leto tudi letos udeleženka dm teka za ženske. Pozitivna energija in spodbuda sta slepo tekačico pripeljali do cilja, ki ji že nekaj časa pozitivno oblikuje življenje.

Sabina je mati dveh otrok, ki živi nadvse razgibano življenje. Njen delovnik se začne okoli pete ure zjutraj.

"Najprej poskrbim za psa, potem pa si privoščim prvo jutranjo kavo. Nato se lahko uredim za odhod v službo. Moj delavnik traja nekako do 15.30. Doma potem najprej poskrbim za lahko kosilo, ob katerem se pogovorimo o dopoldanskih dogodkih in popoldanskem delu otrok. Seveda me čakajo tudi gospodinjska opravila, pri katerih me vedno spremlja poslušanje knjige. Imam majhen prenosni zvočnik, ki iz USB-ključka ali SD-kartice predvaja knjige v formatu MP3. Otroka sta že zelo samostojna in zato si ob večerih lahko privoščim sprehod ali tek s psom. Ker zjutraj prva vstanem, grem tudi prva spat. Moj delovni dan se konča okoli 22. ure, ko brez težav zaspim. Včasih me na sprehodu spremlja hči ali kakšna prijateljica, vedno pa pes. To je zlato rumeni labradorec Baron, izšolan za psa vodnika," svoj delovnik opiše Sabina.

Sabina Dermota: Slepota ni ovira

"Z možem imava dva otroka. Hči je stara 14, sin pa 16 let. Kakšna sem kot mati, mi je težko reči. Trudim se biti razumevajoča, tolerantna in do neke mere stroga. Najinima otrokoma želim, da bi postala samostojna, v svojih prepričanjih in odločitvah odločna in sposobna izogniti se vsem odvisnostim, ki jim danes mladi hitro podležejo. Koliko bom uspešna, bo pokazal čas."

Družabna

Čeprav Sabina ne vidi sveta okoli sebe, ga doživlja intenzivneje kot marsikdo drug.

"Po naravi sem zelo družabna. Ker slepi težko navezujemo stike z okolico, sem leta 1988 naredila radioamaterski izpit. Prek radioamaterskih valov sem spoznala tudi moža. Z njegovo pomočjo in ob njem sem doživela marsikaj čudovitega. Zavedam se, da življenje s slepo ženo ni enostavno. Zato se trudim, da bi moja slepota čim manj vplivala na naše družinsko življenje. Zelo se trudim svoje življenje usmeriti tako, kakor bi ga, če bi videla. Vesela sem, da me družina pri tem podpira. Čeprav ni vedno lahko, me podpirajo tudi pri mojih za slepe malo bolj ekstremnih idejah, kot so skok z jadralnim padalom ali spust s kajakom po Soči. Za to podporo sem vsem trem neizmerno hvaležna. Zaposlena sem na Agenciji RS za okolje. Ker v službi preživim tretjino svojega časa, na delovnem mestu nimam le sodelavcev, ampak tudi nekaj dobrih prijateljic. To mi veliko pomeni. Rada imam ljudi in sem tudi v prostem času rada v dobri družbi."

Mati dveh otrok, navdušena tekačica in aktivna športnica se v mladosti s športom ni veliko ukvarjala. Nato pa je ob odraščanju otrok spoznala lepote različnih športnih panog.

"Leta 2011 sem dobila psa vodnika. Z njegovo pomočjo sem postala veliko bolj samostojna in samozavestna. Hkrati pa sem svojo družino razbremenila, saj vedo, da je moje gibanje ob psu veliko bolj varno kot brez njega. Tako z njim spet zahajam v gledališče, obiskujem prijateljice, pohajkujem po domači okolici, tečem in počnem sama še marsikaj drugega, kar sem prej počela v spremstvu koga drugega."

Obožuje gore

Sabinina velika ljubezen so gore in skupaj z možem redno obiskujeta različne vrhove.

Sabina Dermota: Slepota ni ovira

"Moja velika ljubezen so gore. Z možem sva veliko hodila po hribih, ko sva bila še brez otrok. Ko sta bila otroka majhna, sva se temu konjičku za nekaj časa odpovedala. Potem smo zopet začeli vsi smučati, rolati, drsati in zahajati v hribe. Pred šestimi leti se je v radioamaterstvu pojavil nov način dela, in sicer javljanje na radioamaterskih frekvencah z vrhov gora, SOTA ali Summits On The Air. Tovrstna aktivnost naju je z možem tako navdušila, da sva postala prava gorska kozla. Zaradi slepote je moja hoja po hribih in gorah počasnejša, kakor če bi videla. Zato moram biti vedno v dobri kondiciji. Ker ne želim, da bi me pri hoji v gore drugi čakali, sem sklenila kondicijo vzdrževati s tekom. Zelo rada tudi kolesarim s tandem kolesom. To je kolo za dva, saj samostojno kolesa pač ne morem voziti."

Lani se je Sabina tudi prvič udeležila dm teka za ženske.

"Priznati moram, da ni bilo lahko. Ko sem začela, nisem zmogla preteči 300 metrov. To je bilo še marca lani. Moja hči je bila ob tem kar zgrožena. Imela pa sem dovolj veliko motivacijo in voljo vztrajati. Tako sem ponosna na vse pretečene kilometre, ki so ostali za mano. Lanski dm tek je bil moj prvi uradni tek. Iz srca sem se ga veselila, saj sem nanj čakala tri leta. Temu primerno je bilo tudi moje navdušenje, ko sem progo dejansko premagala. Lanski uspeh me je tako navdušil, da sem sklenila pri teku vztrajati. Tako sem jeseni tekla na Ljubljanskem maratonu traso 10 kilometrov in v Radencih letos 21. Trenutno me pesti vnetje zarastlin ahilove tetive, zato sem se letošnjega dm teka udeležila nekoliko zadržana."

Veter v laseh

Gibanje v naravi Sabino sprošča. "V zaprtih prostorih se ne počutim dobro. Zelo rada imam občutek prostosti, sonce na koži, veter v laseh in svobodo v duši. Ne moti me ne dež, ne mraz, ne previsoka vročina. V šali bi lahko rekla, da sem bila v kakšnem prejšnjem življenju Indijanka. (smeh) Ne glede na način življenja in vsakodnevne obveznosti je nujno treba nekaj časa nameniti samemu sebi. Se pravi stvarem, ki pomirjajo, sproščajo in osvobajajo vsakodnevnih tegob in stresov. Tek je odlična rekreacija in sprostitev. To lahko počneš kadarkoli. Poleg hoje je to najcenejša oblika rekreacije. Če k teku povabiš še prijateljico, narediš nekaj tudi zanjo in se pri tem tudi sama dobro počutiš," doda Sabina.

Sabina Dermota: Slepota ni ovira

"Kako dobra motivacija je dm tek, pokažejo moji pretečeni kilometri. Lani si še pomisliti nisem upala, da bom kdaj v resnici pretekla 21 kilometrov. Niti 10 ne. Toda vera v mogoče in sum v nemogoče naredijo stvari mogoče. Letos sva z možem hčeri in sinovi punci podarila prijavnino na tek za rojstni dan. Obe sta bili darila iskreno veseli in na prireditvi sta se odlično počutili. Zame ni lepšega darila kakor zadovoljen obraz hčere, ko je pretekla ciljno črto in prošnja: 'Mami, ali me boš prijavila na vse teke, na katerih boš tudi ti tekla?' Bi potrebovala še več?"

Iz revije Lea

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri