25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Stres si ustvarjamo tudi sami. Kako ga prepoznamo in obvladamo?

Stres si ustvarjamo tudi sami. Kako ga prepoznamo in obvladamo? (foto: profimedia) profimedia
6. 11. 2015 Vir: liza.aktivni.si

O stresu je bilo povedanega in napisanega že veliko, saj se vsi ljudje sodobnega sveta vsak dan soočamo z različnimi stresnimi situacijami; ko se zjutraj vozimo v službo in se nam zelo mudi, pa naletimo na nepričakovan zastoj, ko nas v službi čaka naporen sestanek s šefom, ko se doma popoldne skregamo s partnerjem...

Takšne stresne situacije so neprijetne in težko se je soočati z njimi. Vsak od nas se na svoj način spopada s stisko, ki jo ob stresu doživljamo. Pa ste se kdaj vprašali koliko si sami ustvarjamo stres? Koliko na stres vplivajo naše misli in naše zaznavanje sveta?

Poznamo negativen in pozitiven stres

Na doživljanje stresa vpliva razmerje med dojemanjem zahtev in oceno lastne sposobnosti za obvladovanje teh zahtev. Povedano drugače: vozimo se v službo in kar naenkrat je pred nami nepričakovana kolona vozil, nam pa se mudi na sestanek. Čez glavo nam grejo misli: »zamudil bom, šef bo jezen name, ostal bom brez službe«.

Takšne misli v nas povzročijo stisko, postanemo nemirni, nadiramo voznike in kolono vozil pred sabo, kar nas spravi v še večjo stisko. V takšnem primeru smo doživeli negativen stres, ki smo si ga v veliki meri povzročili sami. Kako bi lahko reagirali drugače? Lahko bi si rekli »stojim v koloni, verjetno bom res zamudil. Naslednjič bom šel prej od doma, a zdaj bom težko kaj spremenil«. Morda prižgemo radio in prisluhnimo glasbi, da preusmerimo pozornost.

Ali pa se osredotočimo na svoje dihanje. Raven stresa določa naša ocena situacije, je torej povsem individualna izkušnja. Če mi neko situacijo ocenimo kot ogrožajočo za nas, bo lahko povzročilo velik stres, če pa to isto situacijo vidimo kot izziv, bo ta stres precej manjši. O negativnem, oziroma škodljivem stresu govorimo takrat, kadar presodimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti. Situacijo doživimo kot neprijetno in v nas povzroči stisko. Stres je nevaren takrat, ko je stresnih situacij preveč za nas, so preveč zgoščene, intenzivne, premočne ali predolgo trajajo.

V tem primeru lahko stres vodi celo v bolezen, med drugim lahko tudi v depresijo in tesnobnost. V takšnih primerih je pomembno, da poiščemo pomoč pri psihoterapevtu ali zdravniku. Po drugi strani pa je določena količina stresa nujno potrebna za normalno življenje. Stres je pozitiven, kadar deluje motivacijsko in spodbudno. O pozitivnem stresu govorimo, kadar ocenimo, da smo kos pritiskom in zahtevam s katerimi se soočamo.

Več ko bomo doživeli majhnih stresnih situacij v življenju, bolj bomo pripravljeni na soočanje s stresom takrat, ko bo res prišla kritična situacija in bomo morali znati odreagirati.

Zanimivo mi je razmišljanje dr. Mateja Tuška, športnega psihologa, ki pravi, da se moramo odpornosti na stres naučiti. Že svoje otroke moramo učiti, da so stresne situacije nekaj popolnoma normalnega. Otroci morajo biti izpostavljeni določeni količini stresa, da bodo pripravljeni nanj in imeli razvita orodja za soočanje s stresom tudi kasneje v življenju.

Kakšni so znaki škodljivega stresa?

Telesni znaki
  • razbijanje srca, kratka sapa, cmok v grlu, povečanje znojenja, siljenje na vodo, suha usta, slabost ali bruhanje, želodčni krči, slaba prebava, driska ali zaprtje, glavobol, vrtoglavica, utrujenost, slabotnost, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, motnje spanja, pomanjkanje zanimanja za spolnost
Psihični znaki
  • napetost, vznemirjenost, razdražljivost, jeza, agresivnost, težave s koncentracijo, pozabljivost, pomanjkanje odločnosti, negotovost, izguba smisla za humor, nesposobnost za uživanje, žalost in potrtost, brezbrižnost, izguba motivacije, občutek preobremenjenosti
Vedenjski znaki
  • grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok, pogosti prepiri, prenajedanje, zloraba alkohola in drog, povečano kajenje, nagnjenost k nezgodam, umik od ljudi, pasivnost

Kako lahko obvladamo stres?

Dejstvo je, da smo vsak dan izpostavljeni mnogim stresnim situacijam. Zaradi zahtev sodobnega življenja se jim ne moremo izogniti, lahko pa se nanje bolje pripravimo. Se okrepimo, si naberemo orodja za lažje soočanje s stresom. Vsak mora zase najti nekaj kar ga pomiri in mu pomaga, da se iz stresne situacije umakne, oziroma jo obvlada.

1. Pri obvladovanju stresa so lahko zelo koristne tehnike sproščanja. Pomembno je, da tehnike izvajamo tudi takrat, kadar nismo pod stresom, saj se na ta način bolje pripravimo in ustrezneje odzovemo na stresno situacijo. Le ob rednem izvajanju bodo vidni učinki. Obstaja veliko različnih tehnik. Vsak zase poišče tisto, ki mu najbolj ustreza: dihalne tehnike, progresivna mišična relaksacija, vizualizacija, meditacija. Veliko teh tehnik najdete tudi na spletu.

2. Ko smo pod stresom, imamo močno potrebo stalno govoriti o dogodku, ki nas je spravil v stres. S tem pa si naredimo medvedjo uslugo, saj na ta način znova in znova podoživljamo to stresno situacijo. Povejmo osebi, ki ji zaupamo o situaciji, ki nas je spravila v stres, a dovolj je enkrat, nato pa se osredotočimo na druge, pozitivne stvari.

3. Čuječnost - v stresni situaciji ostanemo zbrani, prepoznamo svoje misli, telesne občutke in čustva.

4. Načrtovanje našega odziva – nekatere stresne situacije lahko predvidimo in naredimo načrt, kako se bomo nanje odzvali.

5. Uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in kakovosten spanec.

6. Načrtovanje in izvajanje prijetnih dejavnosti – vzemimo si čas zase, počnimo stvari, ki jih radi počnemo, družimo se z ljudmi, s katerimi se radi družimo. Pomembno je ravnovesje med tem kar moramo narediti in med tem kar želimo.

Največji izvor stresa so naše misli

Živimo v času, ko je veliko pesimizma. Povsod vidimo grožnje, teorije zarote, v medijih je veliko nasilja, slabih novic.

Negativne misli imajo močan negativen vpliv na naša čustva in telesne občutke. Pomembno je, da presekamo začaran krog negativnih misli, kar naredimo tako, da se osredotočimo na nekaj drugega.

Pomagajo nam lahko povsem preproste stvari, kot je poslušanje besedila pesmi na radiu, branje knjige ali štetje oblakov na nebu. Naučiti se moramo, kako se s težavami spoprijeti, kako okrepiti telesne in duševne sposobnosti, da nam stres ne pride do živega. Včasih pa se zgodi, da se stresnih situacij nabere preveč, so preveč intenzivne in jim nismo kos. Če se sami ne moremo rešiti iz začaranega kroga negativnih misli, takrat poiščimo strokovno pomoč.

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana sociologinja in specializantka integrativne relacijske psihoterapije Ana Debevec. Če bi se radi naročili na individualno psihoterapijo ali me kaj povprašali, lahko stopite v stik z mano preko moje spletne strani psihoterapija-kranj.si. Psihoterapijo izvajam v Kranju in v Ljubljani.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri