Skrb za potomce

Neplodnost ali sterilnost je beseda, ki se zareže v srce vsakemu, ki mu je ljub otroški smeh in jok in ki bi si nekega dne rad ustvaril svojo družino. Žalostna resnica nedavnih epidemioloških raziskav pa je, da se približno 20 odstotkov parov v rodnem obdobju sreča prav s to neljubo besedo. Še vedno velja, da so vzroki neplodnosti v tretjini na ženski, v tretjini na moški strani, za tretjino pa sta odgovorna oba partnerja.

Kdaj sploh govorimo o neplodnosti?

Par težav s plodnostjo nima, če ženska zanosi po 12 mesecih nezaščitenih odnosov (pogosto tudi precej prej). Če v enem letu spolnega življenja para, ki ne uporablja nobenega kontracepcijskega sredstva, zanositve ni, par žal etiketiramo z izrazom 'neploden'. Pri 85 odstotkih vzrok za neplodnost para sodobna medicinska znanost z ustreznimi diagnostičnimi postopki prepozna, preostalih 15 odstotkov pa ostaja skrivnost.

Če odštejemo bolezni reproduktivnih organov (npr. varikokelo) in poškodbe, zaradi katerih je moten izliv (ejakulacija, npr. poškodbe hrbtenjače), so najpomembnejši dejavniki, ki vpivajo na plodnost: starost (zlasti pri ženskah), spolno prenosljive bolezni in z njimi povezani zapleti, kajenje, vlivi okolja, droge, prehranske navade, stres in na splošno (žal) tudi način življenja.

Resnica je, da se danes mladi pari najprej osredotočijo na kariero, poplno finančno neodvisnost. Žal je pri nekaterih to tudi edini pogoj za nastanek in obstanek nove družinice. Večina parov se zato za prvega otroka odloči šele pri starosti okrog 30. leta, ko reprodukcija začne upadati. Pri moških reproduktivna sposobnost z leti tudi upada, vendar na sreče mnogo počasneje.

Seksualna revolucija v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nam je odprla vrata mnogih spalnic in spolno življenje s pogostim menjavanjem spolnih partnerjev pri nezaščitenih odnosih prinaša tveganje za spolno prenosljive bolezni (SPB). Te pogosto potekajo povsem brez simptomov, tako da sploh ne vemo, da so in da nam grenijo življenje, vendar lahko pustijo hude posledice. Največkrat gre za poškodbe sluznice jajcevodov, zaradi česar se oplojeno jajčece ne more spustiti v maternico, in posledica je neplodnost ženske. Tudi pri moških je lahko SPB v obliki vnetja prostate, sečnice ali drobnih cevčic v modu, ki ostanejo skrite in nezdravljene, preidejo v kronično vnetje, kar lahko močno zoži ali celo zapre zlasti drobne cevčice v modih (seminalni tubuli in vezikli), in posledica je moška neplodnost, ker zaradi močno zoženih ali celo zaprtih poti pretoka semenčic do cilja svojega poslanstva ni ali pa je močno zmanjšan.

Cigaretni dim neposredno in progresivno zmanjšuje atletske sposobnosti spermijev, dokazano namreč močno zmanjša njihovo gibljivost, in sicer podobno, kot poslabša de­lovanje migetalčnih celic sluznice dihalne poti, kar je vzrok dobro znanega kroničnega kadilskega kašlja. Kajenje tudi zmanjša število 'uporabnih' kakovostnih semenčic. Tudi za žensko reprodukcijo kajenje ne naredi nič dobrega.

Industrijske kemikalije, pesticidi in toksi­ni, ki jih je zaradi ‘napredne’ industrijske tehnologije v okolju vedno več, lahko vpliva­jo na plodnost. Težave povzročajo tako moš­kim kot ženskam v reproduktivnem obdobju.

Radioaktivni izotopi raznih jedrskih poskusov in nesreč, za katere niti ne vemo, najbolj prizadenejo tkiva oziroma celice, ki se zelo hitro delijo. V moškem modu nastane na dan vsaj 120 milijonov novih semenčic, zato so te zelo občutljive za ionizirajoče (pa tudi neionizirajoče) sevanje. Sevanje je lahko vir okvar genskega materiala v spermijih. Manjše okvare genskega materiala pre­našamo na naslednje rodove (lahko so vir prirojenih nepravilnosti), večje okvare pa celice kar uničijo.

Nekatere droge vplivajo na plodnost, ker delujejo na sproščanje hormonov, potrebnih za normalen razvoj semenčic (in jajčec pri ženskah). Vpliv je praviloma posreden, in si­­cer na hormone, ki se ne izločajo iz spolnih žlez, temveč na tiste, ki njihovo sprošča­nje spodbujajo – to so gonadotropini, ki se izločajo iz žleze hipofize v možganih. Med takimi ‘strupi plodnosti’ omenimo kokain, mari­huano, alkohol in tudi kofein.

V današnjem stresnem času je več­ja verjetnost, da bodo moške semenčice manj številčne in slabše kakovosti. Pri ženskah stres lahko povzroči neredne men­stru­alne cikluse in posledične motnje ovulacije. Brez ovuacije pa še tako kakovostne in šte­vilne semenčice ne bodo opravile svoje naloge.

Premnoge ure, ki jih preždimo za volanom ali za računalniškim in televizijskim zaslonom, pretežno sedeč način življenja, čezmerna vsebnost maščob v prehrani vsaj posred­no vplivajo na plodnost, da pomanjkanja spolne energije ne omenjam.

Tudi vegetarijanstvo s pomanjkljivim (ne­­­­uravnoteženim) vnosom beljakovin in skoraj povsem brez maščobne diete profesionalnih športnikov so lahko vzrok za hormonsko ne­ravnovesje in posledično neplod­nost. Hrana, ki jo uživamo danes, je pogosto drugačna, kot so jo dedkom na mizo postavile babice. Govorim o gensko spremenjeni hrani, zlasti mesu, ki je bi­lo ob gojenju ‘hranjeno’ z dodatnimi estrogeni (ženskimi hormoni), ki povečajo težo gojenih živali, pri moških (tudi že dečkih) pa ovirajo normalen razvoj samih mod in nastajanje zdravih semenčic.

Zasledila sem več polemik o vplivu neio­ni­­­­­­­­zirajočega sevanja, ki ga povzročajo prenosni telefoni ali prenosni računalniki. Mnen­ja so deljena – nekatere raziskave kažejo, da je uporaba prenosnega računalnika v naroč­ju vsaj 30 minut na dan povezana z manjšo plodnostjo, druge raziskave temu oporekajo. Odvisno pač, kdo je plačnik raziskav… Natančne odgovore na to vprašanje nam bo prinesel čas, raziskave na generaciji naših malčkov, ki so v vsakdanjem stiku z raču­nal­­­niki in telefoni že od rojstva. Tudi dejst­va o vedno bolj vpojnih in nadvse praktičnih pla­nicah, katerih raba se zaradi vsestranske uporabnosti podaljšuje prek dveh let naših malčkov, v tem času pa so mala moda lepo na toplem, ne gre prezreti. Tudi to pregrevanje nima dobrega vpliva na nastajanje kakovostnih in dovolj številnih spermijev.

Zdravljenje

K zdravljenju vodi le pravilno postavljena diagnoza, ki jo zdravnik lahko postavi le, če o tem z njim/njo spregovorite. Specialisti, ki se ukvarjajo s težavami neplodnosti, so gi­ne­­­kologi za ženske in urologi ter andrologi za moške težave. Vedno je nujno potrebno, da sta v celoten proces diagnoze in zdravlje­nja vključena oba partnerja. Pogovoru sledi­ta pregled reproduktivnih organov in natančna laboratorijska analiza semenske tekočine (spermiogram). V vzorcu semenske tekočine, ki jo boste donirali, bo ocenjeno šte­­­vilo, gibljivost in s tem kakovost semenčic.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pred odvzemom vzorca priporočljiva od tri- do pet- dnevna spolna abstinenca. Praviloma vam bo zdravnik specialist vzel tudi vzo­­­rec krvi za določitev vrednosti hormonov. Ob ugotov­ljenih hormonskih nepravilnostih temelji zdravljenje na nadomeščanju manjkajočih oziroma zmanjševanju vred­nosti odvečnih hormonov. Sliši se dokaj pre­prosto, vendar je vse hormonske vrednosti treba natančno prilagoditi dnev­­­nim in mesečnim nihanjem. Organske motnje (zožit­ve, zapore) so popravljive le v veščih kirurških rokah ginekologov in urologov. Ko odpove vse drugo? Otroci iz epruvete?

Postopek umetne oploditve je zadnja mož­nost zdravljenja, ko so vzroki neplodnosti para opredeljeni ali pa z izključitvijo vseh možnih vzrokov pravega ni mogoče najti.

Če se izkaže, da je v vašem izlivu premalo semenčic, ki bi ustrezale svojemu poslanst­­­vu, je najučinkovitejša metoda, da bodo kljub temu opravile svoje delo, mikroskopsko iskanje najboljših atletov, ki se jim na vse možne načine olajša pot do vstopa v jajčno celico – kar v laboratoriju. S posebno sestavljenimi raztopinami je mogoče kakovostne semenčice ločiti od nekakovostnih, s centrifugo skoncentrirati semensko tekočino in tako povečati gostoto semenčic. Če pa so ka­kovostni 'plavalci' res posamezni, jih je mogoče s tankimi steklenimi pipetami posamič posrkati in fizično vnesti v že priprav­ljeno in z ultrazvočno vodeno punkcijo iz ženskega jajčnika odstranjeno jajčno celico. Postopek se imenuje IVF, če uporabimo zgo­ščeno tekočino semenčic, in ICSI, kadar s pi­­­petko lovimo posamezne šampione. V obeh prime­rih se postopek nadaljuje na posebnih medijih v inkubatorju, ki posnema razmere v maternici, z natančno uravnavano tempe­ra­turo in nivojem CO2, pH ipd. Sprva oplojeno jajčno celico nato pa večcelično bitje, ki ga imenujemo že zarodek, vsak dan prenese­­­­jo v svež medij, ki je po sestavi dnevno prila­gojen starosti zarodka. Praviloma se kako­­­vostni zarodki prenesejo v maternico tretji do peti dan po oploditvi. Po zakonu se vnese­­­jo največ trije zarodki, preostale kakovost­ne zarodke je mogoče zamrzniti in uporabiti kasneje, žal pa sta njihovo kakovost in preživetje slabša, postopek zamrzovanja in odmrzovanja pa jih preživi približno polovica.

Preprečiti?

Spet pa bom pihala na dušo s preventivo. Prvič: ne odlašajte predolgo. Drugič: če je le mogoče, nehajte kaditi, uživati marihuano, zmanjšajte vnos alkohola in kave. Tretjič: gibanje vašega telesa in ustrezna uravnote­žena prehrana bosta pripomogla ne samo k vašemu boljšemu počutju in videzu ter tudi spolnemu apetitu (verjetno na obeh straneh), ampak bosta vzpodbudilo tudi večjo aktivnost semenčic. Kar se tiče uporabe prenos­ni­kov v naročju in nošenja mobilnih telefonov v hlačnih žepih (blizu vaše 'bodoče družine'), vam znanost žal še ne zna dati dokončnih odgovorov, vedno pa velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti, zato računalnike na mizo, telefone pa v torbe!

Vendar pa – medicina ni nikoli bila in nikoli ne bo 100-odstotna in tudi so primeri, kjer v življenju para skoraj ni 'grehov', ki bi jih bilo mogoče opustiti, in vzroka neplodnosti še ni mogoče odkriti. V takih primerih vedno ostane poskus umetne oploditve, ki še zdaleč ni tako prijeten kot naravno dejanje, vendar je iz dneva v dan z izkušnjami pecialistov učinkovitejši in omogoča vesel­je otroškega smeha in solzic tistim, ki bi bili zanje prikrajšani brez svoje krivde.

Polona Studen Pauletič­

­­­­

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord