Strokovnjaki poudarjajo, da nezdrav življenjski slog, stres in genetika prispevajo k porastu srčno-žilnih bolezni med mlajšo populacijo.
Zdravniki vse pogosteje opažajo, da imajo srčne težave tudi mladi ljudje, ki na prvi pogled delujejo zdravi in v dobri telesni kondiciji. Debelost, nezdrava prehrana, kajenje, pomanjkanje gibanja in genetski dejavniki so med ključnimi razlogi, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.
Strokovnjaki opozarjajo, da so redni preventivni pregledi zato pomembni že po 40. letu starosti, še posebej pri posameznikih, ki imajo več dejavnikov tveganja.
Vse več dejavnikov tveganja v sodobnem svetu
V sodobnem svetu vse več sedimo, obenem pa je v naši prehrani vse več ultra procesiranih živil ter nezdravih prigrizkov. Če k temu dodamo še kajenje, imamo "popoln paket" dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, tudi v mlajših letih.
Kardiokirurg z Inštituta za kardiovaskularne bolezni Dedinje, dr. Bogdan Okiljević, za portal avaz.ba pojasnjuje, da ima genetika pomembno vlogo pri mladih bolnikih, ki doživijo srčni infarkt v zgodnjem obdobju življenja, vendar ima življenjski slog prav tako velik vpliv.
Po njegovih besedah kombinacija kajenja, prekomerne telesne teže, sladkorne bolezni in družinske obremenjenosti s srčnimi boleznimi močno poveča tveganje za zgodnji razvoj bolezni.
Kardiokirurg dr. Igor Živković prav tako opozarja, da se meja pojavljanja srčnih bolezni pomika proti mlajšim starostnim skupinam. Ob tem poudarja, da sodobne diagnostične metode omogočajo zgodnejše odkrivanje in uspešnejše zdravljenje. Dodaja še, da hiter življenjski tempo, pomanjkanje počitka, dolgotrajno sedenje in premalo telesne aktivnosti dodatno prispevajo k porastu srčno-žilnih bolezni.
Kaj lahko naredimo sami?
Zdravniki opozarjajo, da je preventiva ključnega pomena. Zdrav življenjski slog lahko namreč bistveno zmanjša tveganje za resne srčne težave, tudi pri tistih, ki imajo genetsko nagnjenost.
Če si torej želite poskrbeti za zdravo srce, je ključen ustrezen življenjski slog, ki vključuje:
- uravnoteženo prehrano;
- zadostno mero gibanja (kombinacija "kardio" vadbe in vadbe za moč);
- uravnavanje stresa;
- kakovosten spanec;
- preventivne preglede.
Srčno-žilne bolezni so lahko izjemno nevarne, zato je pomembno, da že preventivno naredimo vse, kar lahko, da bi jih preprečili.
Vir: avaz.ba
