Mnogi se izogibajo jemanju statinov zaradi straha, da bi slednji škodili jetrom. Kakšen učinek pa imajo v resnici?
Strah pred okvaro jeter je eden najpogostejših razlogov, da so tako bolniki kot zdravniki zadržani pri uvedbi statinov v terapijo.
Dilema je še večja, kadar laboratorijski izvidi pokažejo povišane transaminaze: začeti zdravljenje ali ga raje odložiti? Na to vprašanje za portal zdravlje.kurir.rs odgovarja gastroenterolog dr. Tihomir Bradić, ki pojasnjuje, v katerih primerih blago povišane vrednosti niso težava in kdaj je potrebna dodatna previdnost.
"Blago povišanje transaminaz (jetrnih encimov) samo po sebi ni nujno razlog, da statinov ne bi uvedli. To pomeni, da povišanje encimov AST in ALT do približno trikrat nad zgornjo mejo normale – kar znaša približno od 100 do 120 – še ne predstavlja ovire za začetek terapije. Takšne spremembe so lahko posledica povišanih maščob v krvi, statini pa lahko v takih primerih celo pomagajo izboljšati delovanje jeter in znižati vrednosti encimov," pojasnjuje dr. Bradić.
Kje je potrebna previdnost?
Če pa so vrednosti transaminaz izraziteje povišane ali se pojavijo znaki, kot so zlatenica in motnje strjevanja krvi, je potrebna precej večja previdnost. V takih primerih povišane maščobe niso več glavni problem, saj gre lahko za resnejšo bolezen jeter, ki zahteva drugačen pristop zdravljenja.
"Statini sami lahko pri približno 1 do 3 odstotkih bolnikov povzročijo povišanje jetrnih encimov. Vendar so te spremembe večinoma prehodne in se spontano normalizirajo. Le redko, približno pri enem od deset tisoč bolnikov, je treba zdravljenje s statini prilagoditi ali ga popolnoma prekiniti," še dodaja gastroenterolog.
Statini torej niso nujno nevarnost za jetra, zato je strah odveč. Seveda pa je nujno, da se pred uvedbo kakršnih koli zdravil posvetujemo z zdravnikom.
Vir: zdravlje.kurir.rs
