Ženski spolni hormoni – vražji so le, kadar jih je premalo!

23. 12. 2017 Vir: liza.aktivni.si

Vse preveč zapostavljeno področje ženskega zdravja, za katero je še ne tako davno veljalo prepričanje, da ni kaj zdraviti, saj gre za naravni potek in bližnjico k starosti, je danes obravnavano z vso pozornostjo.

Upadanje nivoja ženskih spolnih hormonov je namreč le del vsesplošnega usihanja delovanja žlez z notranjim izločanjem, ki pa najprej in najbolj opazno vpliva na vsakdan ženske.

Vražji hormoni – izpod dežja pod kap?

Na dogodku s pomenljivim naslovom Vražji hormoni – izpod dežja pod kap?, ki je napovedoval strokovno srečanje na temo obravnave žensk v menopavznem obdobju, so nastopili vodilni strokovnjaki iz obravnavanega področja pri nas: prim. Lucija Vrabič Dežman, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ZD Kranj; doc. dr. Branka Žegura, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Klinika za ginekologijo in perinatologijo UKC MB, in profesor dr. Adolf Lukanovič, dr. med., specialist ginekologije in strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Dogodek in tiskovna konferenca sta potekala konec novembra v ljubljanskem hotelu Slon.
Brez strahu – brez valung

Zato je marsikatero žensko strah, kaj bo po menopavzi, kako naj se spoprime s klimakteričnimi težavami, naj se jih otepa, naj jih ignorira ali naj gre po pomoč k strokovnjaku. A ni povsod tako, v nekaterih kulturah dobijo ženske pravo veljavo šele po menopavzi. Prim. Vrabič je poudarila: "Takrat začnejo veljati za modre, cenjene in spoštovane. Pridobijo si želeno mesto v družbi, skupnosti, zato se tega obdobja veselijo in nimajo nikakršnih klimakteričnih težav. Tako so obravnavane npr. potomke Majev v Južni Ameriki, Maorov v Novi Zelandiji, pa tudi Japonke do nedavnega izraza za vročinske valove sploh niso poznale. Ker jim to obdobje prinese veliko dobrega in izpolnjujočega, praktično nimajo nobenih težav, ki v zahodnem svetu pestijo več kot polovico žensk v tem obdobju."

Preprečimo klimakterične težave

A kadar težave so, najpogosteje gre za spremembe menstrualnega ciklusa in vročinske oblive, nespečnost, razdražljivost, čustvena nestanovitnost, neodločnost, jokavost, glavobol, bolečine v sklepih, pospešeno bitje srca in številne druge, je treba odločno pristopiti. Nadomestiti je treba poglavitni vzrok težav, upad hormonov, prvenstveno estrogena. Ob hormonskem zdravljenju (HZ) ginekologinja prim. Vrabič svetuje ženskam spremembo življenjskega sloga, zdravo prehrano, redno gibanje in metode obvladovanje stresa.

Hormoni delujejo preventivno

"V zadnjih letih so se zvrstile številne ponovne analize izsledkov raziskav, kjer so ženske zdravili s hormoni. Avtorji navajajo, koliko prednosti prinaša hormonsko zdravljenje, kako učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljšuje njegovo kakovost. Poznamo več oblik hormonskega zdravljenja, uporabljamo čim manjši odmerek in zdravljenje priporočimo, ko koristi pretehtajo tveganja. Zdravljenje je priporočljivo
začeti čim prej po menopavzi, možna je izbira med več vrstami in oblikami hormonskega zdravljenja," razloži prim. Vrabič.

Po krivem obsojeni hormoni

Tudi dr. Branka Žegura je poudarila, da je med zdravniki in uporabnicami prevladano napačno prepričanje o škodljivosti jemanja hormonske terapije za odpravo menopavznih težav. Danes vemo, saj so izsledki te iste in novih študij kristalno jasni, da se zaradi hormonskega zdravljenja tveganje za raka dojke ne poveča oziroma šele po petih letih jemanja, a je kljub temu to tveganje nizko (manj kot 1 dodaten rak dojke za 1000 let uporabe), pri monoterapiji z estrogeni pa je tveganje za raka dojke celo manjše kot pri neuporabnicah hormonskega zdravljenja, je pojasnila dr. Žegura.