Don Kihot, Miguel de Cervantes
Don Kihot je bil obubožan plemič iz Manče, ki je prebral toliko viteških romanov, da ni več ločil fantazije od stvarnosti. Zato se je odpravil v svet, da bi obudil dobo popotnega viteštva. Dolžnost popotnega viteza je bila braniti nedolžne in preganjati krive. Osedlal je kljuse, konja Rosinanta, kot oproda ga je spremljal kmet Sančo Pansa, izbral si je tudi damo svojega srca, Dulsinejo Toboško, da bi v njeno slavo opravljal junaška dejanja. Obe pripovedni osebi, suhi, pesniško navdahnjeni don Kihot na konju in čokati, trezno misleči in preračunljivi Sančo Pansa na oslu, sta doživljali prigodo za prigodo in jo skoraj vedno skupili (enkrat so ju nabili trgovci, drugič pastirji, don Kihot si je polomil zobe, ko se je zapodil v mline na veter, češ da so sovražni velikani, z njima sta se ponorčevala še vojvoda in vojvodinja). Domači župnik in brivec sta klateža končno z zvijačo spravila domov, kjer je don Kihota srečala pamet, spoznal je svoje čudne zablode in spametovan (vendar oropan iluzij) umrl.
Preberite še: Kako samoizolaciji ostati pri zdravi pameti in pregnati črne misli?! ali Tu je 6 slavnih svetovnih muzejev, po katerih se lahko “sprehodite” s kavča