Pri ZPS testirali športne majice: prisotnost bisfenola dokazali v 7 od 20 testiranih izdelkov

Dobra novica: prepovedanih snovi ni bilo

V laboratoriju niso v nobeni majici odkrili formaldehida in prepovedanih azo barvil. »Ta del testa potrjuje, kako pomembna je učinkovita zakonodaja, ki postavlja stroga pravila glede nevarnih kemikalij,« poudarja Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS.

Bisfenoli v 35 odstotkih majic

Prisotnost vsaj enega od petih iskanih bisfenolov so dokazali v 7 od 20 testiranih majic, med izdelki, ki so naprodaj v Sloveniji, pa v 5 od 13. Najpogosteje so odkrili bisfenol A (BPA), ki moti delovanje hormonskega sistema, pa tudi BPF in BPS, za katera že obstajajo dokazi, da imata podobne negativne učinke na naše zdrave kot BPA. Izmerjene količine so bile večinoma majhne. Izstopala je ena majica s skrb vzbujajočo količino 61 mg bisfenolov na kilogram tkanine, kar je več kot 75-krat več, kot je zgornja meja, ki jo je določil Znanstveni odbor za zdravje in varstvo potrošnikov (SCCS).

Kot skrb vzbujajočo količino prisotnosti bisfenolov so določili količino, ki je večja od največje količine BPA v tekstilu, ki jo je določil SCCS (0,8 mg/kg).

Športne majice so se sicer izkazale za manj problematične kot spodnje perilo in otroške UV-majice, ki jih je ZPS testirala prej. A bisfenolov po besedah Boštjana Okorna ne gre prezreti: »Ljudje smo izpostavljeni bisfenolom iz številnih virov, na primer iz embalaže za živila, plastike in hišnega prahu, zato se izpostavljenost sešteva – to imenujemo učinek koktajla. Hkrati se bisfenoli z recikliranjem prenašajo v nov izdelek, kar pomeni, da se obdobje tveganja še podaljša.«

Cena, znamka in reciklirani materiali ne povedo ničesar o varnosti

Test ni pokazal povezave med ceno, ugledom znamke in vsebnostjo bisfenolov. Tudi oznake o trajnosti ali uporabi recikliranih materialov ne povedo ničesar o vsebnosti bisfenolov.

Iz najslabše majice skoraj devetkrat več mikrovlaken

Na preizkusu ZPS so preverili tudi, koliko mikrovlaken se iz majic sprosti po petem pranju. Ta vlakna odtečejo v kanalizacijo, del pa jih konča v rekah, jezerih in morju.

Rezultati so razbili naslednje mite:

• ni kriv le poliester: največ vlaken se je sprostilo iz mešanice poliestra, bombaža in viskoze;
• iz recikliranega poliestra se ne sprošča več vlaken kot iz običajnega;
• ključna je kakovost izdelave: iz majic, ki so se slabše odrezale pri obrabi površine tkanine, se je praviloma sprostilo več mikrovlaken.

Kakovost materiala je bila sicer spodbudna. Dobro ali zelo dobro oceno pri obrabi površine je dobilo 17 od 20 majic, vse pa so bile dobro ali zelo dobro ocenjene pri obstojnosti barv na znoj.

Celoten članek z rezultati je na voljo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije – TUKAJ.

ZPS svetuje:

• Kupujte manj, izbirajte kakovostnejše izdelke in jih uporabljajte čim dlje.
• Oblačil ne perite pogosteje, kot je treba.
• Perite pri nižjih temperaturah, s polnejšim bobnom in na nežnejših programih.
• Ne zanašajte se na ceno, logotip ali vonj majice, ker niso zanesljiv pokazatelj kemijske varnosti.

Zahteve ZPS

Evropska zakonodaja ne ureja celovito vseh problematičnih kemikalij v tekstilu. ZPS zato poziva, naj se bisfenoli omejijo kot celotna skupina, ne le posamezno. Tako bi preprečili »obžalovanja vredne zamenjave«, ko eno problematično snov nadomesti druga, za katero se pozneje izkaže, da ni bistveno varnejša.

Test športnih majic je del širšega dela ZPS in partnerjev v projektu LIFE ToxFree. Rezultate testov so predstavili tudi na mednarodni konferenci, ki je konec septembra potekala v Ljubljani. 

Skupni testi potrošniških organizacij iz petih držav so pokazali, da so bisfenoli v vseh testiranih skupinah izdelkov:

• vsebovala jih je tretjina vzorcev spodnjega perila (REZULTATI PROSTO DOSTOPNI), ženske in dekleta pa so zaradi sintetičnih materialov bolj izpostavljene;
• našli so jih v vseh testiranih slušalkah (REZULTATI PROSTO DOSTOPNI);
• vsebovalo jih je 60 odstotkov otroških UV-majic (REZULTATI PROSTO DOSTOPNI).