Srčni infarkt ni vedno posledica zamašitve koronarne arterije s krvnim strdkom. Nova, peta univerzalna definicija miokardnega infarkta opušča dosedanjo številčno razvrstitev in uvaja tri glavne kategorije, ki več pozornosti namenjajo dejanskemu vzroku poškodbe srca. Spremembe bi lahko bile še posebej pomembne za ženske.
Novo definicijo so letos predstavili na kongresu Evropskega kardiološkega združenja (ESC). Dokument so skupaj pripravile štiri vodilne kardiološke organizacije: Evropsko kardiološko združenje, Ameriški kolegij za kardiologijo, Ameriško združenje za srce in Svetovna zveza za srce. Gre za peto univerzalno definicijo miokardnega infarkta.
Čeprav gre za pomembno spremembo, se osnovni pomen srčnega infarkta ne spreminja. Še vedno govorimo o poškodbi oziroma odmrtju dela srčne mišice zaradi nezadostnega pretoka krvi. Spreminja pa se način, kako zdravniki različne oblike infarkta razvrščajo in opisujejo.
Ne spreglejte:
- Študija odkrila nove, pogosto spregledane vzroke za srčni infarkt: ste v nevarnosti tudi vi?
- Zakaj nekateri ljudje preživijo srčni infarkt, drugi pa ne pridejo niti do bolnišnice? Kardiologinja pojasnjuje, kaj je najpomembneje v prvih minutah
- 5 znakov, da se zamaščena jetra slabšajo: zdravnik opozarja na tihe simptome
Namesto dosedanjih tipov tri glavne kategorije
Zdravniki so srčne infarkte doslej razvrščali predvsem v oštevilčene tipe. Tako so med drugim razlikovali med infarktom, povezanim z akutno težavo v koronarni arteriji, infarktom zaradi neravnovesja med potrebami srca po kisiku in njegovo oskrbo ter infarktom, povezanim z medicinskim posegom.
Težava takšne razvrstitve je bila, da posameznega bolnika v klinični praksi ni bilo vedno mogoče nedvoumno uvrstiti v eno kategorijo.
Nova definicija naj bi sistem poenostavila in jasneje pokazala, kateri mehanizem je povzročil poškodbo srčne mišice.
Namesto dosedanjih številčnih tipov uvaja tri glavne kategorije:
- primarni infarkt,
- sekundarni infarkt,
- infarkt, povezan z medicinskim posegom.
Primarni infarkt: vzrok ni nujno krvni strdek
Prva kategorija je tako imenovani primarni infarkt, ki nastane zaradi akutne težave v koronarni arteriji. Najpogostejši vzrok ostajata ateroskleroza in nastanek krvnega strdka na mestu poškodovane aterosklerotične obloge oziroma plaka. Vendar to še zdaleč ni edini možni mehanizem.
Srčni infarkt lahko povzročijo tudi spontana disekcija koronarne arterije, krč koronarne arterije in koronarna embolija. To je pomembno, saj običajna predstava o srčnem infarktu, pri katerem krvni strdek zamaši arterijo, ne zajema vseh primerov. Lahko imate simptome infarkta in poškodovano srčno mišico, čeprav je do tega prišlo po povsem drugačnem mehanizmu.
Eden takšnih primerov je spontana disekcija koronarne arterije (SCAD). Pri njej pride do razslojevanja stene koronarne arterije, kar lahko zmanjša ali popolnoma prekine pretok krvi do srčne mišice.
Drug možni vzrok je krč koronarne arterije, pri katerem se pretok krvi začasno močno zmanjša. Infarkt lahko povzroči tudi koronarna embolija, ko material oziroma strdek iz drugega dela telesa pripotuje v koronarno arterijo in jo zamaši.
Nova definicija vse te mehanizme jasneje prepoznava kot možne vzroke srčnega infarkta.
Sekundarni infarkt: težava se lahko začne drugje
Druga kategorija je sekundarni infarkt. V tem primeru je poškodba posledica neravnovesja med količino kisika, ki jo srčna mišica potrebuje, in količino, ki jo dejansko prejme. Takšno neravnovesje lahko povzroči drugo zdravstveno stanje ali bolezen. Do njega lahko na primer pride zaradi zelo pospešenega srčnega utripa, hudih motenj krvnega tlaka ali drugih stanj, zaradi katerih srce potrebuje več kisika, kot ga lahko dobi.
Razlikovanje je pomembno, saj srčni infarkt ne pomeni vedno, da je počil aterosklerotični plak in je na njegovem mestu nastal krvni strdek. Pri nekaterih bolnikih je poškodba srca posledica drugega akutnega dogajanja, ki poruši ravnovesje med oskrbo srčne mišice s kisikom in njenimi potrebami.
Infarkt, povezan z medicinskim posegom
Tretja kategorija zajema infarkte, povezane z medicinskimi posegi, predvsem kardiološkimi intervencijami in operacijami na srcu.
Nova definicija natančneje opredeljuje tudi časovno povezavo med posegom in infarktom. Pri posegih na koronarnih arterijah ali operacijah srca je posebej pomembno obdobje do 30 dni po posegu. Dogodek, ki se pojavi pozneje, je lahko opredeljen kot nova, neodvisna težava s koronarnimi arterijami in ne več kot zaplet prvotnega posega.
Ali lahko bolnik po novem dobi drugačno diagnozo?
V nekaterih primerih lahko sprememba razvrstitve vpliva na način, kako bo diagnoza opisana. Vendar to ne pomeni, da bo vsaka povišana vrednost troponina samodejno pomenila srčni infarkt.
Troponin je zelo pomemben pokazatelj poškodbe srčne mišice. Njegova povišana vrednost pa sama po sebi še ni dovolj za diagnozo infarkta. Zdravnik mora rezultat presojati skupaj z vašimi simptomi, izvidom EKG, rezultati slikovnih preiskav in drugimi dokazi, ki kažejo na nezadostno prekrvitev srčne mišice.
Ključno ostaja ugotavljanje ishemije, torej nezadostne oskrbe srčne mišice s krvjo in kisikom.
Povišan troponin se namreč lahko pojavi tudi pri drugih zdravstvenih stanjih, pri katerih pride do poškodbe celic srčne mišice. Prav zato ga ni mogoče avtomatično enačiti s srčnim infarktom.
Nova definicija naj bi zdravnikom pomagala natančneje razlikovati med infarktom in drugimi vzroki poškodbe srca. Cilj pa ni le ugotoviti, da je srčna mišica poškodovana, ampak tudi pojasniti, zakaj je do poškodbe prišlo.
Sprememba je lahko posebej pomembna za ženske
Nova definicija bi lahko imela poseben pomen za ženske. Dokument poudarja, da je treba pri razlagi izvidov uporabljati mejne vrednosti troponina, prilagojene spolu. Te so pri ženskah nižje kot pri moških. Če se za vse uporablja enaka mejna vrednost, obstaja nevarnost, da poškodba srčne mišice ali infarkt pri nekaterih ženskah ostane neprepoznan.
Pomembno je tudi jasnejše prepoznavanje različnih vzrokov primarnega infarkta, med katerimi je spontana disekcija koronarne arterije (SCAD).
SCAD nesorazmerno pogosteje prizadene ženske. Ker se pri tem stanju plasti stene koronarne arterije razslojijo, se lahko pretok krvi zmanjša ali povsem prekine. Natančnejše prepoznavanje takšnega mehanizma bi lahko pripomoglo k pravilnejši diagnozi in izbiri ustreznega zdravljenja.
Srčni infarkt ni vedno zaplet ateroskleroze
Ena pomembnejših novosti definicije je večji poudarek na različnih mehanizmih, ki lahko povzročijo infarkt. To pomeni, da lahko doživite pravi srčni infarkt, čeprav nimate klasične aterosklerotične zapore koronarne arterije.
Prav zato je pomembno ugotoviti, kaj se je v srcu dejansko zgodilo. Nova razvrstitev ne temelji več predvsem na tem, v kateri oštevilčeni tip infarkta bolnik sodi, ampak na mehanizmu, ki je pripeljal do poškodbe srčne mišice. Takšen pristop bi lahko olajšal postavljanje diagnoze, zdravnikom pa ponudil jasnejše izhodišče za nadaljnjo obravnavo in zdravljenje.
Avtorji pete univerzalne definicije poudarjajo, da prejšnje razvrščanje infarktov v oštevilčene tipe ni bilo vedno preprosto uporabiti v vsakdanji klinični praksi. Novi sistem naj bi bil bolj intuitiven, saj v ospredje postavlja vprašanje, kaj je infarkt povzročilo: akutna težava v koronarni arteriji, neravnovesje med oskrbo srca s kisikom in njegovimi potrebami ali medicinski poseg.
Hkrati naj bi nova definicija poenotila izrazoslovje, ki ga uporabljajo zdravniki po svetu, in zagotovila skupen okvir za diagnosticiranje miokardnega infarkta.
Pomembno pa je poudariti, da gre za strokovni konsenz o tem, kako srčni infarkt opredeliti in razvrstiti. Nova definicija sama po sebi ni nov sklop navodil za zdravljenje in ne nadomešča obstoječih smernic za obravnavo bolnikov.
Za bolnika pa lahko sprememba pomeni nekaj zelo konkretnega: natančnejši odgovor na vprašanje, kaj se je v njegovem srcu pravzaprav zgodilo in zakaj.
Vir: mondo.rs
