Digitalne naprave vplivajo na naše telo bolj, kot se zavedamo...
Ko razmišljamo o vplivu zaslonov na naše zdravje, običajno najprej pomislimo na možgane in duševno počutje. A če ste med tistimi, ki imate na mezincu majhno otrdelo bulico prav tam, kjer med brskanjem po telefonu počiva naprava, se velja vprašati, kaj pametni telefon počne tudi preostalemu telesu.
Najnovejše raziskave kažejo, da lahko telefoni in druge digitalne naprave vplivajo na držo, vid, motorične sposobnosti in celo mišično moč. Nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost, da dolgotrajna uporaba tehnologije pospešuje nastanek gub, medtem ko drugi menijo, da bi lahko telesne spremembe dolgoročno vplivale tudi na kognitivne sposobnosti.
"Tehnološki vrat"
Če ta članek berete na telefonu, je velika verjetnost, da imate glavo sklonjeno naprej. Takšen položaj lahko vrat obremeni z obremenitvijo, primerljivo s kar 27 kilogrami.
Dolgotrajna nepravilna drža lahko sčasoma poškoduje medvretenčne ploščice, povzroči obrabo sklepov in mišic ter celo zmanjša zmogljivost pljuč. Strokovnjaki so za ta pojav skovali izraz tehnološki vrat.
Poleg zdravstvenih težav lahko dolgotrajno gledanje v telefon spremeni tudi držo telesa. Dobra novica je, da lahko težave omilite z vajami za raztezanje in krepitev vratnih mišic. Koristni so tudi redni odmori od zaslona. Nekateri strokovnjaki priporočajo približno 20-minutni premor po vsaki uri uporabe digitalnih naprav.
Gube na vratu in razdražena koža
V zadnjem času se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali lahko tehnologija prispeva tudi k nastanku gub na vratu.
Po besedah dermatologov je takšna povezava teoretično mogoča, saj ponavljajoči se gibi in stalno sklanjanje glave obremenjujejo kožo. Vendar za zdaj ni kakovostnih raziskav, ki bi to nedvoumno potrdile.
Veliko bolj utemeljena pa je skrb zaradi težav s kožo pri uporabnikih pametnih ur.
Če uro nosite ves čas, pod njo nastane toplo in vlažno okolje, ki spodbuja razvoj glivic ter lahko povzroči draženje kože ali ekcem. Poškodovana kožna pregrada pa poveča občutljivost na materiale, iz katerih so izdelane tehnološke naprave, kot so nikelj, guma, lateks in akrilati.
Rešitev je preprosta: pametno uro občasno snemite, kožo redno umivajte, če jo nosite ves dan, pa lahko pred uporabo nanesete tudi zaščitno kremo.
Ali telefoni res slabšajo vid?
Kratkovidnost po svetu že desetletja narašča, zato mnogi za to krivijo zaslone. Toda profesor optometrije Donald Mutti z Državne univerze Ohio opozarja, da povezava ni tako preprosta.
Več kot dvajset let so raziskovali razvoj otroškega očesa in iskali povezavo med kratkovidnostjo ter tako imenovanim delom na blizu, kamor sodi tudi gledanje v telefon. Neposredne povezave niso našli.
So pa odkrili nekaj drugega. Otroci, ki več časa preživijo na prostem, imajo manjše tveganje za razvoj kratkovidnosti. Močna dnevna svetloba namreč spodbuja sproščanje dopamina v mrežnici, kar lahko vpliva na zdrav razvoj očesa.
Tehnologija torej na vid vpliva predvsem posredno. Ker zaradi telefonov, računalnikov in drugih naprav vse več časa preživimo v zaprtih prostorih, naše oči ostanejo brez zaščitnega učinka naravne svetlobe.
Rešitev je preprosta: več časa preživite zunaj. To ne koristi le očem, ampak lahko izboljša tudi kakovost spanja.
Slabša moč rok
Moč stiska roke danes velja za pomemben pokazatelj splošnega zdravstvenega stanja. Ena od raziskav je celo pokazala, da lahko moč stiska bolje napoveduje tveganje za prezgodnjo smrt kot krvni tlak.
V številnih državah opažajo, da moč stiska upada, še posebej pri mlajših generacijah.
Profesor medicinske sociologije Johannes Beller meni, da je eden od razlogov vse bolj sedeč način življenja in prehod na računalniško delo, zaradi katerega smo telesno manj dejavni.
Po njegovem mnenju bi morali brez težav čim močneje stisniti teniško žogico in pritisk vzdrževati od 15 do 30 sekund. Če tega ne zmorete, je smiselno okrepiti mišice dlani, zapestij in podlakti s ciljanimi vajami.
A strokovnjaki opozarjajo, da težava ni le v rokah. Pomembno je izboljšati celotno telesno pripravljenost. Priporočajo redno vadbo za moč, vsaj dvakrat tedensko.
Vpliv na koordinacijo in fino motoriko
Tehnologija lahko izboljša nekatere zelo specifične spretnosti, na primer uporabo računalniške miške ali zaslona na dotik. Ko pa pogledamo širšo sliko, raziskave kažejo, da lahko pretirana uporaba zaslonov negativno vpliva na razvoj fine motorike.
Na to opozarja profesor razvojne psihologije Sebastian Suggate z Univerze v Regensburgu.
Največ dokazov prihaja iz raziskav otrok, kjer so ugotovili povezavo med daljšim časom pred zasloni in slabše razvitimi motoričnimi sposobnostmi. To je pomembno tudi zato, ker so motorične spretnosti tesno povezane s kognitivnim in učnim razvojem otrok ter mladostnikov.
Profesor Suggate poudarja, da rešitev ni prepoved uporabe zaslonov. Veliko bolj smiselno je v vsakdan vključiti več dejavnosti, ki razvijajo fino motoriko.
Koristni so priprava hrane, ustvarjanje, igranje glasbil ali preprosto pogostejše pisanje z roko.
Ob tem dodaja, da vplivi tehnologije na posameznika sicer niso dramatični, vendar lahko na ravni celotne družbe in skozi več generacij postanejo pomembni. Roke so namreč eden najpomembnejših načinov, kako raziskujemo svet in razvijamo razmišljanje, zato jih ne bi smeli prepustiti zgolj dotikanju zaslonov.
Vir: jutarnji.hr
