Naša telesa včasih počnejo prav smešne in čudaške stvari, nad katerimi niti nimamo nadzora. Pa poglejmo, zakaj dobimo kurjo polt, zakaj trzamo tik pred spanjem, zakaj zardevamo ... Vse je povsem normalno.
1. Mrzlica
Je kot nasprotje potenju, ki se zgodi, ko se pregrejemo in se moramo ohladiti. Mrzlica in tresenje nam pomagata, da ohranimo toploto. Pomaga tudi pri homeostazi, fiziološkem procesu, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo.
2. Trzanje, 'skoki' tik pred spanjem
Gibi rok in nog med spanjem so del naravnega spalnega procesa. Ko zaspimo, se mišice začnejo sproščati. Včasih možgani to sproščanje razberejo kot znak, da padamo, in nas želijo opozoriti, da ne bi padli v smrt. S premikom rok in nog želi telo vnovič vzpostaviti ravnotežje.
3. Zehanje
V resnici ne velja, da zehamo, ko smo utrujeni in zdolgočaseni. Nove raziskave kažejo, da zehamo, ker moramo stalno hladiti svoje možgane, in to dobesedno. Torej, zehanje je osebni prezračevalni sistem vaših možganov. Tako lahko v vseh situacijah, tudi stresnih, ohranite zbranost. In ja, če vidimo nekoga zehati, začnemo še sami 'hladiti možgane'. Strokovnjaki za nalezljivost zehanja nimajo odgovora.
4. Zardevanje
Kadar smo v zadregi, adrenalin v krvnem obtoku pospeši dihanje in srčni utrip ter tako v naša lica pošlje več krvi, kar povzroči rdečico. Prav stres je tisti, ki povzroči povečano proizvajanje stresnih hormonov adrenalina in kortizola, ki žile, srce in mišice pripravita na reakcijo ter odziv z begom ali napadom.
5. Kurja polt
Kurjo polt dobimo, ko smo prestrašeni ali nas zebe, ali na primer, ko slišimo točno določeno glasbo ali nas nekaj skomina. A strokovnjaki pravijo, da pravzaprav ni več biološke razlage, zakaj se nam koža naježi.
Vse skupaj povzroči stresni hormon adrenalin, ki se sprosti, kadar smo prestrašeni ali nas zebe. Adrenalin se izloči v krvni obtok, zaradi česar se drobne mišice, ki držijo dlačice, privzdignejo in povzročijo kurjo polt. A vse skupaj je imelo smisel, ko je bil človek še veliko bolj kosmata žival in je hotel s svojimi pokončnimi dlakami prestrašiti sovražnike. No, zdaj je večina dlačic že odšla z naših teles, zato je kurja polt le še spomin na našo divjo preteklost.
6. Zakaj se slinimo?
To se zgodi zaradi številnih razlogov: da ohranimo usta mokra, da lažje pojemo hrano, da zaščitimo usta in predvsem zobe pred kariesom. Saj veste, kako to gre. Vidite nekaj dobrega za jesti in v ustih se vam z vseh strani pocedijo sline, saj se že pripravljajo na pojedino.
Mimogrede, človek v življenju proizvede približno 28.500 litrov sline, ki bi napolnila dva bazena. Slina je sestavljena predvsem iz vode, elektrolitov, sluzi, protibakterijskih snovi in encimov. Ustvarjajo jo žleze slinavke, zdrava slina pa ima tudi veliko zdravilno moč, saj vsebuje snovi, ki koristijo telesu, denimo encime, ki igrajo pomembno vlogo pri prebavljanju hrane.
7. Kolcanje
Strokovnjaki si glede vzroka kolcanja še vedno niso enotni. Večina meni, da ga sprožijo zgolj manjše trebušne epizode. Spet drugi pravijo, da kolcanje sprožijo tako fizični kot psihološki dejavniki. Kakorkoli že, nihče natančno ne ve.
V večini primerov kolcanje spontano izgine že v nekaj minutah. Kolcanje je motnja dihalne aktivnosti. Mišice, ki pomagajo pri dihanju, so med rebri in diafragmo – opno, ki deli trebušno in prsno votlino. Kolcanje najlažje sprožimo s hitrim goltanjem hrane ali pijače. Želodec, ki je pod diafragmo, postane napihnjen inrazdražljiv. Napihnjen želodec povzroči krčenje diafragme, ki vpliva na naravni potek dihanja in povzroča kolcanje.
8. Solzne oči
Jok je veliko bolj zapletena stvar, kot bi si mislili. Za vsako situacijo imamo drugačen jok.
Osnovne solze: Preprečujejo, da se naše oči ne bi posušile, poškodovale ali okužile z bakterijami. Ponavadi lahko preživite dan in bazičnih solz niti ne boste opazili.
Refleksne solze: Se vaše oči solzijo, ko režete čebulo? To so refleksne solze, ki so ponavadi veliko bolj opazne in množične kot bazične solze. To je ponovno refleksna zaščita, da v naše oči ne pride nezaželen dim, kislina ali kakšna druga neprijetnost.
Čustvene solze: Na te solze lahko računate, ko ste žalostni, veseli, prestrašeni ali vas enostavno kaj močno prevzame. Znanstveniki v resnici niti ne vedo, zakaj te čustvene solze, morda le, da nas pomirijo in da tudi drugim jasno pokažemo čustva.
Preberite: Jok odvaja stresne toksine
9. Zakaj kruli v želodcu?
Zvoki, ki prihajajo iz želodca in malega črevesa, so posledica delovanja prebavil. Prebavni sistem je dolga cev, ki se začne v ustih in konča v anusu. Povezana je s številnimi organi, ki imajo pomembno vlogo pri prebavljanju. Ritmično krčenje mišičja prebavil vse od požiralnika do konca debelega črevesja imenujemo peristaltika. Peristaltika vsak naš grižljaj hrane prenaša po požiralniku v želodec. Različni zvoki so torej posledica premikanja trdih in tekočih sestavin, plinov in zračnih mehurčkov po želodcu in tankem črevesju.
10. Zakaj vetrovi in zakaj smrdijo?
Ko hrana vstopi v želodec, se vsa hranila razgradijo na manjše sestavine (aminokisline, maščobne kisline in glukozo), nato pa se vsrkajo v tanko črevo.
Hrana, ki se ne vsrka v tanko črevo, ne more vstopiti v krvni obtok. Neprebavljena hrana in tekočina prehajata naprej po prebavilih, kjer kot odpadek doseže debelo črevo. Prav tu, v debelem črevesu, nastajajo plini.
Različne črevesne bakterije so v simbiotičnem razmerju s telesom in nemalokrat naredijo več dobrega kot slabega. Debelo črevo vsebuje obilico različnih prebavnih encimov, ki se hranijo z nevsrkanimi hranilnimi snovmi. V primeru napenjanja zunanji encimi, znani kot 'vetrovni encimi', razgradijo neprebavljene hranilne snovi, kar dosežejo tako, da pretrgajo njihove kemične vezi. V tem procesu nastajajo plini in končni rezultat je ... 'prdenje'.
Zakaj smrdijo? Fermentirana hrana ustvarja različne hlape in nekateri od njih imajo vonj. Napenjajo nas tako plini brez vonja (dušik, ogljik, dioksid, kisik in metan) kot 'razvpiti' vodikov sulfid, ki je krivec za smrad.
Preberite: Sadje vedno uživajte na prazen želodec
Iz revije Lisa