Nekateri zdravstveni trendi iz devetdesetih so že zdavnaj utonili v pozabo, drugi pa so presenetljivo dobro prestali "test časa". Zdravniki pravijo, da je teh sedem nasvetov še danes vredno upoštevati.
Čevlji s platformo, oprijete obleke na tanke naramnice in kavbojke z visokim pasom. Devetdeseta so se v zadnjih letih precej uspešno vrnila v naše omare. Toda nekatere stvari iz tega desetletja vrnitve pravzaprav sploh niso potrebovale, saj nikoli niso zares šle iz mode. Med njimi so, nekoliko presenetljivo, tudi nekateri nasveti za zdravje.
Seveda so nam devetdeseta zapustila tudi precej dvomljivih diet, obsedenost z izdelki z oznako »brez maščob« in prepričanje, da je vse, kar je povezano z vadbo na kaseti VHS, samodejno pot do popolne postave. Kljub temu zdravniki pravijo, da so bila nekatera takrat priljubljena priporočila presenetljivo dobra, poznejše raziskave pa so jih le še dodatno podprle.
Dr. David Cutler, zdravnik družinske medicine iz zdravstvenega centra Providence Saint John’s v Kaliforniji, opozarja, da so bila devetdeseta zanimivo obdobje vse večjega zavedanja o pomenu zdravja. Internet se je hitro razvijal, vadba doma je postajala vse bolj priljubljena, napredovalo pa je tudi zdravljenje okužbe z virusom HIV. Teh sedem nasvetov iz devetdesetih je prestalo "test časa".
1. Prenehajte kaditi
V devetdesetih je bilo še mogoče kaditi na krajih, kjer si danes prižgano cigareto skoraj težko predstavljamo. Prav v tem obdobju pa se je začelo močneje krepiti zavedanje o pomenu opuščanja kajenja, vse bolj razširjeni pa so postajali tudi pripomočki, kot so nikotinski obliži. Desetletja raziskav so sporočilo le še utrdila. Kajenje je povezano s številnimi boleznimi, med drugim z rakavimi in srčno-žilnimi obolenji, opustitev kajenja pa lahko izboljša zdravje in podaljša pričakovano življenjsko dobo ne glede na starost. Z drugimi besedami: za opustitev kajenja ni »prepozno« samo zato, ker kadite že več desetletij.
2. Jejte veliko sadja in zelenjave
Kot kaže, so imeli starši vendarle prav, ko so vztrajali, da morate pojesti zelenjavo s krožnika. V začetku devetdesetih so v ZDA začeli kampanjo »5 a Day«, s katero so prebivalce spodbujali, naj vsak dan zaužijejo pet porcij sadja in zelenjave. Poznejše raziskave so še naprej potrjevale koristi prehrane, bogate s sadjem in zelenjavo, pa tudi s stročnicami in polnozrnatimi žiti. Takšen način prehranjevanja tudi danes povezujemo z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni, nekatere vrste raka in prezgodnjo smrt.
3. Tudi vadba doma je učinkovita
Jane Fonda in kasete VHS so morda ostale simbol nekega drugega časa, toda načelo, ki je stalo za njimi, še vedno deluje. Kasete smo preprosto zamenjali z YouTubom, aplikacijami in pretočnimi vsebinami. Ameriški strokovnjaki so že leta 1995 odraslim priporočali vsaj 30 minut zmerne telesne dejavnosti večino dni v tednu. Današnja priporočila Ameriškega združenja za srce svetujejo najmanj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne telesne dejavnosti na teden ter dva treninga za krepitev mišic. Najpomembnejše sporočilo pa ostaja enako: za redno gibanje ne potrebujete članarine v fitnesu. Gibate se lahko tudi doma.
4. Rolanje je zabavno, a tudi odlična vadba
Če ste imeli v devetdesetih rolerje, ščitnike za kolena in dovolj poguma, da ste se spustili po klancu navzdol, ste bili del enega največjih rekreativnih trendov tistega desetletja. Rolanje je še danes odlična oblika kardio vadbe. Pospeši srčni utrip, aktivira mišice nog ter pomaga izboljševati ravnotežje in koordinacijo. Če ste začetnik ali pa na rolerjih niste stali že od časov, ko je skupina NSYNC kraljevala na glasbenih lestvicah, strokovnjaki priporočajo previden začetek. Izberite ravno podlago, ne pozabite na čelado in ščitnike ter intenzivnost stopnjujte postopoma.
5. Pojdite ven
»Pojdi se igrat ven« ni nasvet, namenjen samo otrokom. Preživljanje časa na prostem je eden najpreprostejših načinov, da se več gibate, ne da bi imeli občutek, da ste se lotili pravega treninga. Hoja je telesu prijazna dejavnost, ki lahko koristi zdravju srca, telesni pripravljenosti in razpoloženju. Štejejo tudi vrtnarjenje, pohodništvo ali rekreacija s prijatelji. Včasih je 20-minutni sprehod po parku veliko bolj realističen cilj kot ambiciozen načrt vadbe, nad katerim obupate že po štirih dneh.
6. Redno cepljenje ostaja eden najpomembnejših preventivnih ukrepov
Konec osemdesetih let so ameriške zdravstvene institucije zaradi izbruhov ošpic priporočile drugi odmerek cepiva MMR za vse otroke. Leta 2000 so bile ošpice v ZDA razglašene za izkoreninjene v smislu neprekinjenega domačega prenosa. V zadnjih letih so se izbruhi znova pojavljali, zato zdravniki poudarjajo, da priporočila o rednem cepljenju niso izgubila pomena. Od devetdesetih let se je nabor cepiv tudi razširil. Danes so za določene skupine med drugim na voljo cepljenja proti HPV, pasovcu in RSV ter novejša pnevmokokna cepiva.
7. Z ljudmi se družite tudi v živo
Morda je prav zadnji nasvet iz devetdesetih danes še pomembnejši, kot je bil takrat. Pred Facebookom, Instagramom, WhatsAppom in pametnimi telefoni je druženje veliko pogosteje pomenilo, da so se ljudje dejansko znašli v istem prostoru. Zdravnica družinske medicine dr. Alexa Mieses Malchuk meni, da je stik iz oči v oči danes še posebej pomemben, saj lahko pametni telefoni in družbena omrežja jemljejo prostor kakovostnim medosebnim odnosom. Hkrati vse bolje razumemo, kako lahko pretirana uporaba družbenih omrežij in vsebin, zasnovanih tako, da nenehno pritegujejo našo pozornost, vpliva na spanec, razpoloženje in samopodobo.
Ni se nam treba vrniti prav k vsemu iz devetdesetih. Kaset VHS, počasnega klicnega interneta in obrvi, oblikovanih v komaj vidno črtico, verjetno ne pogrešamo. Sadje in zelenjava, redno gibanje ter večer s prijatelji, med katerim nihče vsakih 30 sekund ne pogleda na telefon? Nekatere stvari res nikoli ne bi smele iti iz mode.
Vir: jutarnji.hr
