Namen Svetovnega tedna ozaveščanja o antibiotikih (WAAW) in Evropskega dneva ozaveščanja o antibiotikih (EAAD) je izobraziti in opozoriti državljane na pomen odgovorne rabe antibiotikov in ostalih antimikrobnih zdravil, saj lahko zaradi protimikrobne odpornosti že nekatere manjše okužbe postanejo življenjsko nevarne.
Nepotrebna in nepravilna uporaba protimikrobnih zdravil (predvsem antibiotikov) ter razvoj odpornosti mikrobov (bakterij in gliv) na protimikrobna zdravila so eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja, tako v svetu kot pri nas, kar je še dodatno prišlo do izraza v času covida-19.
Iz sence pandemije bakterijske protimikrobne odpornosti na antibiotike, so se letos prvič v pojavile tudi glivične okužbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je naraščajočemu izzivu odpornosti mikroorganizmov na zdravila dodala prvič seznam glivičnih patogenov, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi in opozarja, da so nekateri sevi vse bolj odporni na zdravila in postajajo vse bolj razširjeni.
»Samo z odgovorno in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil lahko zaustavimo trend naraščanja protimikrobne odpornosti. Zato si moramo kot strokovnjaki prizadevati za izobraževanje in informiranje državljanov pa tudi strokovnjakov o morebitnih škodljivih posledicah neodgovorne uporabe protimikrobnih zdravil. Po dostopnih podatkih uporabljamo preveč protimikrobnih zdravil tudi v indikacijah, ko jih ne potrebujemo,« je na današnji novinarski konferenci »Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost« poudaril izr. prof. dr. Matjaž Jereb, specialist splošne medicine in vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, ob Svetovnem tednu ozaveščanja o antimikrobnih zdravilih (WAAW), ki ga obeležujemo od 18. do 24. novembra.
Letošnja akcija poteka pod sloganom »Ustavimo supermikrobe. Varujmo prihodnost«, ki dodatno poudarja, kako lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem prispeva k ohranjanju učinkovitosti protimikrobnih zdravil.
»Protimikrobna odpornost je multidisciplinarni in javnozdravstveni problem. Če ne bomo takoj začeli ukrepati, lahko ta pojav ogrozi možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni, ki so danes ozdravljive. Pretirano uporabo antibiotikov je možno preprečiti z izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti,« je poudaril prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., predsednik Slovenskega združenja družinske medicine.
Čeprav odpornost proti antibiotikom ni bolezen kot taka, je primer globalne zdravstvene grožnje, ki se je držav že lotila v pandemičnem obsegu. Če se bo trend naraščanja odpornosti na antibiotike nadaljeval, bi lahko tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resnih okužb bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani za izvedbo.
Po drugi strani je odpornost na antibiotike tudi pomemben strošek za gospodarstvo, saj dolgotrajna bolezen poleg smrti in invalidnosti povzroči tudi daljše bivanje v bolnišnici, potrebo po dražjih zdravilih in finančne izzive za prizadete. Vsak dan vsak tretji bolnik v državah EU prejme vsaj eno protimikrobno zdravilo, eden od dvajsetih uporabnikov domov za starejše in nemočne občane pa vsaj eno protimikrobno zdravilo. Če ne bodo sprejeti konkretni ukrepi, je do leta 2050 pričakovati, da bo odpornost proti antibiotikom povzročila kar deset milijonov smrti po vsem svetu – več ljudi, kot jih trenutno umre zaradi raka. V Evropi vsako leto umre skoraj 33 tisoč ljudi zaradi okužb, ki jih povzročajo bakterije, odporne na antibiotike. 2,4 Poleg tega vsi dosedanji podatki kažejo, da bi lahko tudi pandemija koronavirusa prispevala k povečanju odpornosti proti antibiotikom, prvič pa tudi proti glivam.
Na razvoj odpornosti proti antibiotikom je vplival tudi COVID-19, ki je povečal neustrezno uporabo protimikrobnih zdravil, motil rutinsko preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah ter preusmeril vire iz nadzora protimikrobne odpornosti in odziva1. Če k temu prištejemo še opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o odpornosti glivičnih okužb na antimikotike, bo zavedanje o pravilni in odgovorni rabi zelo pomembno za ohranitev učinkovitosti zdravil - tudi antibiotikov in ključno za prihodnjo stabilnost zdravstvenega sistema.
Udeleženci panela so izpostavili več ključnih sporočil:
• antibiotiki so učinkoviti le proti bakterijskim okužbam, ne pomagajo pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo virusi, kot sta prehlad ali gripa, niti ne preprečujejo širjenja virusov na druge ljudi, niti proti okužbam, ki jih povzročajo glivice;
• napačna uporaba antibiotikov lahko povzroči le odpornost bakterij na zdravljenje z antibiotiki in posledično prihodnjo neučinkovitost antibiotikov, ko bodo potrebni;
• pred jemanjem antibiotikov vedno poiščite zdravniško svetovanje. Ko zdravnik potrdi, da je jemanje antibiotikov potrebno, je zelo pomembno, da se antibiotik jemlje le tako, kot je predpisano;
• ne shranjujte odvečnih antibiotikov po terapiji. Če ste prejeli več odmerkov, kot je predpisano, se obrnite na farmacevta za nasvet, kako zavreči preostalo zdravilo.
V okviru kampanje Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost bodo v ljubljanskem parku Zvezda v času od 18. do 22. novembra figure, ki ponazarjajo superbakterije ter maskota v obliki glive Aspergillus fumigatus, ki bo te dni od 11. do 14. ure občanom delila izobraževalne zloženke o pomenu pravilne in odgovorne uporabe protimikrobnih zdravil.