Dolgoživost pogosto povezujemo z dragimi prehranskimi dopolnili, posebnimi dietami in najnovejšimi napravami. Toda strokovnjaki opozarjajo, da so lahko zelo pomembne precej preproste stvari. Pet navad, ki lahko pripomorejo k daljšemu in bolj zdravemu življenju, vas ne bo stalo praktično nič.
Na družbenih omrežjih se dolgoživost pogosto povezuje z dragimi prehranskimi dopolnili, pametnimi napravami, posebnimi načini prehranjevanja in različnimi tretmaji. A za daljše in predvsem bolj zdravo življenje morda ne potrebujete zapletenih ali dragih metod.
Strokovnjaki za dolgoživost izpostavljajo nekaj preprostih navad, ki praktično nič ne stanejo, hkrati pa lahko pripomorejo k ohranjanju zdravja srca in možganov, gibljivosti ter splošnega dobrega počutja.
Namesto jutranjega brskanja po telefonu se odpravite na sprehod
Telesna dejavnost ima pomembno vlogo pri ohranjanju telesnih in kognitivnih sposobnosti med staranjem, poudarja dr. S. Jay Olshansky, profesor epidemiologije in raziskovalec dolgoživosti na Univerzi Illinois v Chicagu.
Ena najpreprostejših oblik gibanja je hoja. Ta je tudi sestavni del vsakdanjega življenja prebivalcev tako imenovanih modrih con, območij, ki so znana po velikem številu stoletnikov.
Redna hoja je povezana z ugodnejšimi vrednostmi krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Koristi lahko tudi zdravju kosti, kakovosti spanja in duševnemu zdravju.
Namesto da zjutraj najprej posežete po telefonu, lahko torej dan začnete s kratkim sprehodom. Tudi preprosta sprememba vsakodnevne rutine je lahko korak v pravo smer.
Dve manj zdravi živili zamenjajte s sadjem ali zelenjavo
Mediteranski način prehranjevanja in prehranski pristop DASH raziskave povezujejo z dolgoživostjo ter manjšim tveganjem za bolezni srca in nekatere druge kronične bolezni. Toda dr. Alice Lichtenstein, strokovnjakinja za prehrano z Univerze Tufts, poudarja, da vam ni treba do potankosti slediti točno določenemu prehranskemu režimu.
Pomembneje je, da na svoj jedilnik vključite več polnovrednih živil. Mednje sodijo polnozrnata žita, sadje, zelenjava, oreščki, stročnice, ribe, pusto perutninsko meso in rastlinska olja. Hkrati je smiselno zmanjšati količino močno predelane hrane.
Začnete lahko že pri naslednjem nakupu. S seznama odstranite dve prehransko manj kakovostni predelani živili in ju nadomestite s sadjem ali zelenjavo. Tako boste zaužili več koristnih hranil, obenem pa lahko zmanjšate vnos dodanega sladkorja, soli in nasičenih maščob.
Poskrbite za vsaj sedem ur spanja
Kakovosten spanec je eden pomembnih dejavnikov zdravega staranja. V eni od raziskav so pokazali, da je redno spanje od sedem do osem ur pri moških povezano s približno pet let daljšo pričakovano življenjsko dobo, pri ženskah pa z okoli dve leti in pol daljšo življenjsko dobo.
Pomanjkanje spanja in njegova slaba kakovost sta povezana s presnovnimi motnjami, kroničnimi vnetnimi procesi ter spremembami v delovanju imunskega in živčnega sistema. S tem se povečuje tudi tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in druga kronična obolenja.
Spanec je pomemben tudi za možgane. Med spanjem v njih potekajo procesi odstranjevanja odpadnih snovi, kronično pomanjkanje spanja pa raziskave povezujejo z večjim tveganjem za upad kognitivnih sposobnosti in demenco.
Če želite narediti nekaj dobrega zase, zato kakovostnega spanca ne obravnavajte kot razkošje, temveč kot pomemben del skrbi za zdravje.
Negujte odnose z drugimi ljudmi
Ljudje, starejši od 80 let, ki ohranjajo spomin, značilen za precej mlajše posameznike, imajo pogosto nekaj skupnega: ostajajo družbeno aktivni. Gre za tako imenovane »superstarostnike«, ki jih proučuje nevrologinja in raziskovalka dr. Emily Rogalski.
Njena opažanja se ujemajo s številnimi raziskavami, ki osamljenost in socialno izolacijo povezujejo s slabšimi zdravstvenimi izidi ter večjim tveganjem za prezgodnjo smrt.
Pri tem ni nujno najpomembnejše, koliko ljudi poznate ali s koliko ljudmi ste vsak dan v stiku. Veliko pomembnejša je kakovost odnosov, ki jih imate.
Eden od načinov za vzpostavljanje in ohranjanje pristnih družbenih vezi je lahko prostovoljstvo. Raziskave so pokazale, da je bilo pri ljudeh, ki so prostovoljnemu delu namenili od ene do štirih ur na teden, biološko staranje počasnejše kot pri tistih, ki niso prostovoljili.
Kava s prijateljem, obisk sorodnika, pogovor s sosedom ali nekaj ur prostovoljnega dela tako niso pomembni le zaradi prijetno preživetega časa. Dobri medosebni odnosi so lahko pomemben del zdravega staranja.
Poskusite na življenje gledati bolj optimistično
Optimizem morda ni zgolj stvar razpoloženja. Raziskave ga povezujejo tudi z daljšo življenjsko dobo. Ena od njih je pokazala povezavo s celo do 15 odstotkov daljšim življenjem, navaja dr. Laura Kubzansky, profesorica družbenih in vedenjskih znanosti na Harvard T. H. Chan School of Public Health.
Pri bolj optimističnih ljudeh so raziskovalci opazili tudi ugodnejše kazalnike zdravja srca in nižje ravni vnetnih procesov.
Ena od možnih razlag je, da si optimistični ljudje pogosteje postavljajo cilje in verjamejo, da jih lahko dosežejo. Zaradi tega se morda tudi pogosteje odločajo za navade, ki koristijo zdravju, denimo kakovostnejšo prehrano in redno telesno dejavnost, ter se izogibajo kajenju.
Optimizem lahko pomaga tudi pri spoprijemanju s stresom. Če ste usmerjeni v prihodnost, lahko težka obdobja lažje dojemate kot začasna, kar vam lahko pomaga pri soočanju z vsakodnevnimi težavami.
Čudežnega recepta za dolgo življenje ni
Čeprav lahko vseh pet navad pozitivno vpliva na zdravje, znanstveniki opozarjajo, da enotnega recepta za dolgoživost ni.
Na to, kako hitro in kako zdravo se staramo, vplivajo genetika, okolje ter številne med seboj povezane življenjske navade. Namesto iskanja ene čudežne rešitve je zato smiselneje razmišljati o celoti: dovolj se gibajte, jejte kakovostno hrano, poskrbite za spanec, ohranjajte dobre odnose z ljudmi in negujte pozitiven pogled na prihodnost.
Dobra novica pa je, da lahko pri vseh teh stvareh začnete z majhnimi koraki in večina vas ne bo stala niti evra.
Vir: zdravlje.kurir.rs
