Naravno organsko gnojilo Vermipur, ki sta ga naredila Metka in Frank Reiser, je namenjeno vzgoji sobnih in balkonskih rastlin. Nastane v naravnem procesu razkroja organskega materiala s pomočjo deževnikov.
Deževniki med prehranjevanjem zemljo in v njej prisotne mineralne delce predelajo v rodoviten humus, poln za rastline pomembnih hranil.
Kaj vse je Vermipur
Humus deževnikov vsebuje različne vrste pozitivnih mikroorganizmov, ki rastline oskrbujejo uravnoteženo, pomagajo pri okrevanju obolelih rastlin in zavirajo bolezni. Kompleksna naravna hranila se sproščajo dolgoročno, rastline pa jih posrkajo, kadar jih potrebujejo, zato ni skrbi, da bi jih z Vermipurjem čezmerno gnojili. Drobno presejanemu gnojilu je dodano še aktivno oglje, ki nase veže vlago in prepreči, da bi gnojilo splesnelo. Vermipur je primeren za sejanje, sajenje in vzgojo sadik vseh lončnic ter začimbnic, dišavnic in zelenjave na balkonu, ki jih vzgajamo za domačo uporabo.
Korak k trajnostnemu vrtnarstvu
Vermipur je primeren za vse vrste sobnih in balkonskih rastlin, z njegovo uporabo se boste oddaljili od umetnih gnojil ter naredili korak k trajnostnemu vrtnarstvu. Zemljo lončnice razrahljajte in na liter zemlje potresite zvrhano žlico naravnega gnojila Vermipur, nato zemljo dobro zalijte. To ponovite približno vsake tri tedne.
Kako sta Metka in Frank Reiser postala inovatorja in podjetnika?
»Najin projekt humus deževnikov je najina prva podjetniška izkušnja. Moram pa dodati, da je inovativnost zame relativen pojem in po eni strani je najin izdelek star več milijonov let, po drugi strani pa je za današnji čas dejansko spet inovativen,« pravi gospa Metka, ki je končala študij avtomatike na tehnični fakulteti v Mariboru: »Oba sva načeloma iz tehnične stroke, jaz sem pred dobrimi 25 leti končala študij avtomatike in sem v svojem poklicu opravila le pripravništvo, ker sem že tik pred diplomo spoznala Franka in se hitro zavedla, da je on moški mojega življenja in se želim z njim postarati. Zato sem poklic obesila na klin in ostala v gostinstvu in hotelirstvu, kjer sem si v času študija zaslužila za življenje,« nadaljuje svojo zgodbo novopečena podjetnica.
Gradnja ekološke hiše
Zakonca Reiser sta se želela osamosvojiti v turizmu, a na koncu zadeva finančno ni bila izvedljiva: »Načrte sva potem spremenila in sčasoma vedno bolj sanjala o mirnejšem življenju, o življenju z naravo, o svojem kosu zemlje, o ekološki hiši in samooskrbi. In ob gradnji najine ekološke hiše in ustvarjanju naravnega vrta se je Franku porodila ideja o proizvodnji humusa. Frank je že v mladih letih veliko razmišljal o podjetništvu, da bi se osamosvojil ... Podjetniški duh sva si oba privzgojila sama.«
Kako iz slabe zemlje ustvariti rodovitno
Na začetku sta imela težave z ilovnato-glinenimi tlemi, trdimi kot kamen. In ko sta iskala rešitve, kako iz slabe zemlje ustvariti dobro, rodovitno zemljo, sta med drugim naletela na deževnika in njegovo izredno pomembno vlogo na našem planetu in v celotnem procesu kroženja snovi v naravi:
»Sicer sva se nečesa spomnila še iz šole, vendar nama je šele ob zgoraj omenjeni težavi postala jasna edinstvenost tega majhnega živega bitja, še zlasti njegovega humusa. Sicer v Sloveniji kar nekaj ljudi pozna humus deževnikov, v glavnem vrtičkarji, saj smo Slovenci v tej kategoriji praktično svetovni prvaki. Vendar pa deževnika še vedno pozna definitivno premalo ljudi, predvsem mestni ljudje ne vedo skoraj nič več o njem, in treba jih je spet spomniti, da ima narava za rastline oziroma njihovo hrano najboljše recepte ...« povsem naravno razmišlja Metka.
Tako se je torej Franku porodila ideja, da humus deževnikov predstavijo tudi tistim, ki ga še ne poznajo: »Ugotovila sva, da je ponudbe resnično malo, da se morajo vsi proizvajalci na trgu tako rekoč boriti za obstanek (slovenskim vrtičkarjem ni tako lahko prodajati humusa) in da mestni ljudje za svoje sobne in balkonske rastline uporabljajo skorajda samo škodljiva mineralna gnojila in sploh ne vedo, da obstajajo naravne alternative, med katerimi je humus deževnikov gotovo najbolj naravna.«
Na koncu je gospa Metka Reiser še povedala: »Rada bi poudarila še, da je najin projekt med vsem drugim tudi poslanstvo. In to poslanstvo bo uresničeno, ko bo v Sloveniji povpraševanje po humusu deževnikov preseglo ponudbo! Super bi bilo, če najpozneje do leta 2030 popolnoma nihče za svoje sobne rastline ter okrasne in zelenjavne vrtove ne bi več uporabljal umetnih industrijskih mineralnih gnojil. Organskih alternativ je vedno več, gotovo pa je humus deževnikov najbolj naravno gnojilo.«
Še več o Vermipurju lahko izveste na www.vermipur.com, Facebooku Vermipur in Instagramu Vermipur.