Kaj bo s Krasom po največjem požaru v Sloveniji? (in zakaj prostovoljci ne morejo pomagati?)

Kaj bo s Krasom po največjem požaru v Sloveniji? (in zakaj prostovoljci ne morejo pomagati?) (foto: profimedia) profimedia
3. 8. 2022

Smo že pozabili na to, kaj se je dogajalo na Krasu? Lahko rečemo, da bodo posledice še dolgo vidne, morda celo desetletja. 

Požar na Krasu je vsaj zaenkrat pogašen in sedaj se poraja vprašanje, kaj bo s Krasom v prihodnje. Bo ostal takšen, kot je, ali imamo pripravljene načrte? Poglejmo, kaj je znanega do sedaj. 

- V 17 julijskih dneh je pri gašenju požarov na goriškem in komenskem Krasu pomagalo več tisoč poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev. 

- Prizadete so bile 3 občine. Največ, 82 odstotkov vseh pogorelih gozdov, je v Občini Miren-Kostanjevica. 

- To je bil največji požar v naravi v samostojni Sloveniji doslej. 

- Do 1. oktobra mora biti pripravljen sanacijski načrt za obnovo.

Trenutno je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ocenil, da je požar zajel 3610 hektarjev površine, od tega 2800 hektarjev gozda. Najprej je potrebno oceniti škodo, ki jo je povzročil požar, nato bo izdelan sanacijski načrt. Slednjega mora ZGS pripraviti do 1. 10. 2022. Pri pripravi bodo sodelovali še Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za varstvo narave, biotehniška fakulteta in drugi, upoštevali pa bodo tudi predloge lastnikov gozdov. Na podlagi načrta bo izvedena sanacijska obnova, ki bo trajala več let, lahko tudi več desetletij. Gozd na območju požara bo dobil drugačno podobo, pravijo na ZGS. 

Prostovoljci še ne morejo pomagati

Že med požarom se je videlo, da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Zbirali smo hrano in pijačo, zdravila, domačini so gasilcem prinašali kavo in jim nudili najosnovnejše. Tudi gasilec Tadej Sluga, s katerim smo se pogovarjali o požaru, je opazil gostoljubnost domačinov: 

"Veseli smo bili predvsem podpore domačinov, ki so nam zjutraj prinesli kavo, postregli z ohlajeno pijačo in se nam zahvaljevali za pomoč. V primerih, ko se odpravimo na tovrstne intervencije, je največje plačilo iskren pogled in zahvala oseb, ki jih je doletela nesreča in je niso zmožni sami odpraviti," pravi Tadej. 

In tudi po požaru je marsikdo pripravljen priskočiti na pomoč, celo organizacije. "Navdušeni nad veliko solidarnostjo prebivalcev Slovenije in sosednje Italije in pripravljenostjo pomagati pri obnovi Krasa," pravijo na ZGS, vendar jih trenutno prosijo, naj še malo počakajo in naj bodo potrpežljivi. 

"Čas, da posamezniki in organizacije pomagajo kraškim gozdovom z udeležbo na akcijah obnove gozda, bo ob izvedbi ukrepov, načrtovanih v načrtu sanacije - torej jeseni in naslednjo pomlad ter v prihodnjih letih," so pojasnili na ZGS.