Nasilje nad starejšimi se največkrat dogaja v družinskem okolju ali v odnosih, kjer so starejše osebe odvisne od pomoči drugih.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto približno ena od šestih oseb, starejših od 60 let, doživi eno od oblik zlorabe. Ob tem se evropske družbe soočajo z vse hitrejšim staranjem prebivalstva, zato postajajo zaščita dostojanstva, varnosti in pravic starejših vse pomembnejše družbeno vprašanje.
Različne oblike nasilja nad starejšimi
Zlorabe starejših oseb se lahko kažejo na različne načine. Med najpogostejšimi so čustveno in psihološko nasilje, fizične zlorabe, zanemarjanje ter odrekanje osnovne oskrbe.
V Psihološkem centru Carpe Diem opozarjajo, da starejše osebe o nasilju pogosto molčijo. Razlogi so lahko strah, sram, občutki krivde, čustvena navezanost na povzročitelja nasilja, finančna odvisnost ali prepričanje, da jim nihče ne bo verjel.
Prav zato odgovornost za prepoznavanje in preprečevanje nasilja ne leži zgolj na institucijah, temveč na vseh članih družbe, pišejo na portalu jutarnji.hr.
Posledice so lahko dolgotrajne
Psihološke posledice zlorab v starejšem življenjskem obdobju so pogosto globoke in dolgotrajne. Poleg strahu, nemoči in sramu se lahko pojavijo depresija, tesnoba, nespečnost, umikanje iz družbenega življenja, zmanjšano samospoštovanje in poslabšanje telesnega zdravja.
Strokovnjaki opozarjajo, da se žrtve nasilja pogosto začnejo dojemati kot breme za okolico, čeprav prav starejši predstavljajo pomemben vir življenjskih izkušenj, modrosti in družinske povezanosti.
Starejši niso breme, temveč bogastvo družbe
V času, ko družba pogosto poudarja učinkovitost, produktivnost in mladost, je pomembno poudariti, da starejši niso breme, temveč dragocen del skupnosti. So nosilci življenjskih izkušenj, vrednot in znanja, ki jih ni mogoče nadomestiti s tehnologijo ali sodobnim napredkom.
Vodja Psihološkega centra Carpe Diem Domagoj Dalbello poudarja, da človeka nikoli ne bi smeli vrednotiti glede na njegovo produktivnost, delovno sposobnost ali gospodarski prispevek.
»Vrednost človeka ni odvisna od njegove starosti, zdravja ali stopnje samostojnosti. Starejša oseba, ki potrebuje pomoč drugih, ni nič manj vredna od nekoga v najboljših letih. Prav odnos do ranljivih, bolnih in odvisnih posameznikov kaže, kakšna družba smo. Človekovo dostojanstvo ni nekaj, kar pridobimo z dosežki ali izgubimo z nemočjo, temveč je trajna in neodtujljiva vrednota vsakega posameznika,« poudarja Dalbello.
Skrb za starejše zato pomeni veliko več kot zgolj pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Je tudi pokazatelj zrelosti, odgovornosti in humanosti celotne družbe.
Bodite pozorni na opozorilne znake
Strokovnjaki pozivajo, da ne spregledamo morebitnih znakov zlorabe. Mednje sodijo:
- nepojasnjene poškodbe,
- nenadna zaprtost vase ali družbena izolacija,
- izrazit strah pred določeno osebo,
- slaba osebna higiena,
- podhranjenost,
- pomanjkanje zdravil ali osnovnih življenjskih potrebščin,
- omejevanje komunikacije ali gibanja starejše osebe.
Če sumite, da je starejša oseba žrtev nasilja, se z njo pogovorite in ji ponudite podporo. Po potrebi se obrnite tudi na pristojne institucije, policijo ali druge strokovne službe, ki lahko pomagajo pri zaščiti žrtve in preprečevanju nadaljnjih zlorab.
Vir: jutarnji.hr
