Katja Kern je članica lanskoletne dobrodelne odprave Mongol Charity Rally in članica žirije natečaja Share Dunlop Spirit. V intervjuju nam je zaupala utrinke svojih najbolj adrenalisnkih potovanj, katera je najpomembnejša oprema za na pot, kakšne potovalne načrte bo kot članica komisije iskala pri vseh prijavljenih in kakašna bo njena naslednja avantura.
Njen adrenalinski duh pa nima miru, saj pravi, da krajem in željam na "must visit" seznamu ni videti konca.
Kako si potovala, ko si bila še otrok, mladostnica? Si sploh potovala s starši? Ste z njimi potovali kot turisti ali kot raziskovalci?
Počitnikovanje s starši je bila mešanica obojega – turizma in raziskovanja. Na morje smo hodili uživat, se sproščat in izkoristiti prosti čas za knjige, ki med letom niso prišle na vrsto. Potem pa so bila tu še potovanja, kjer smo bili v stalnem odkrivanju novih stvari, kulture, arhitekture, ljudi. In ta zadnja so tista, ki so me spremljala v srednji šoli, na fakulteti in ki jim ostajam zvesta še danes.
Kam si se odpravila na prvo samostojno potovanje? Zakaj tja? Kaj ti je s tega potovanja najbolj ostalo v spominu?
Prvo pravo potovanje je zaznamovalo 3.letnik gimnazije, ko smo štirje prijatelji vzeli nahrbtnike in kupili karto za vlak do Sofije, ker je prst na zemljevidu Evrope pokazal Bolgarijo. Štirinajst dni smo lovili dogodivščine, sredi noči ostali brez prenočitve, ker se je naš gostitelj (želeli smo couchsurfati) "izgubil" na nekem reggae festivalu in pozabil na nas; iz vlaka izstopili prepozno in se znašli sredi ničesar, spali na starih vojaških posteljah, katerih vzmetnice so bile v obliki črke U in so nam lomile hrbte, in v nočnem vlaku doživeli racijo – iskali so nekega preprodajalca drog.
Katera je bila najbolj nora, adrenalinska, nepričakovana izkušnja, ki si jo doživela na svojih potovanjih?
Najbolj nor in adrenaliski je zame vedno transport. Let čez Južno Korejo v obdobju monsuna in strela, ki zadane krilo letala, razsežnost turbulenc, ki so vse prej kot normalne... Nora je bila tudi pot čez Kazahstan, kjer cesto tvorijo luknje, ki so druga ob drugi. Če si časovno omejen in nasploh želiš kam priti, moraš pohoditi gas. Letenje preko lukenj, stalno zadrževanje diha, premetavanje in potem še srečanje s kakšnim norim voznikom, ki je na napačni strani ceste – to zagotovi obilico adrenalina. V takih trenutkih si res hvaležen za Dunlopove pnevmatike, ki so zdržale vse do cilja.
Brez česa se ne bi nikoli odpravila na pot? Katera oprema je zate najpomembnejša (poleg zobne ščetke, potnega lista in denarnice)?
Sicer je ta odgovor bolj pisan na kožo mojemu običajnemu spremljevalcu na potovanjih, vendar je fotoaparat tisti, ki bi ga vzela s seboj. Pravijo, da če želiš podoživeti določen trenutek, da se moraš le spomniti nanj, da je vse v glavi – ampak se velikokrat zalotim, ko me tisti pristni občutki, spomini preplavijo ob fotografijah, spominu, ki obeleži zgodbo in zaradi katerega zagotovo ne zbledi.
Kakšne ljudi in kakšne potovalne načrte boš iskala kot članica žirije natečaja Share Dunlop Spirit?
Iskala bom energijo, željo po potovanju in odkrivanju neznanega s pridihom drznosti. Načrte, ki me bodo navdušili in mi vzbudili zavist.
Kam pa se ti odpravljaš na naslednjo pot, na naslednjo avanturo?
Naslednja avantura še ni začrtana, mogoče pa najdem navdih v katerem izmed prijavljenih potovalnih načrtov. Krajem in željam na "must visit" seznamu ni videti konca.
Ste dovolj drzni? Na sharedunlopspirit.dunlop.si preverite, kako vam lahko Dunlop pomaga uresničiti vaše sanje.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?