Seborga je občina v italijanski Imperiji v Liguriji, a malo znano je, da je Seborga tudi majhna kneževina s 316 prebivalci, ki se imenujejo Seborghini.
Kneževina od leta 1079
Prvi zgodovinski zapisi Seborge so iz leta 954, ko je postala last benediktinskih menihov svetega reda iz Lerina. Leta 1079 je bil samostanski opat kronan za princa svetega Rimskega cesarstva in je imel začasno oblast nad Seborgo, ki je bila avtonomna.
20. januarja 1729 je kneževina prišla pod oblast savojske dinastije, vendar o priključitvi ni nobenega pisnega dokumenta. Prav tako Seborga ni omenjena v nobenem od dokumentov v procesu unifikacije Italije. Prav na podlagi teh okoliščine – da o podreditvi Seborge sedanji italijanski oblasti ni nobenega pisnega dokumenta – Seborghini ali Seboržani utemeljujejo svojo samostojnost.
Giorgio I.
Dejstvo, da je Seborga izpuščena iz mednarodnih dokumentov, na podlagi katerih so se formirale sedanje evropske države, je opazil njen prebivalec, cvetličar Giorgio Carbone, in začel promovirati idejo o samostojnosti. Do leta 1963 je o veliki ideji prepričal dovolj prebivalcev, da je bil okronan za kneza. Njegov naziv je bil Giorgio I., 23. aprila 1995 pa je Seborga na referendumu izglasovala neodvisnost in ustavo. Po ureditvi je Seborga ustavna monarhija.
Vlada ji knez (principe), ki je hkrati šef države in vlade. Seborga ima parlament, ki voli vlado oziroma svet ministrov. Seborga ima svoje simbole (grb, zastavo), svojo valuto (luigini – s katero je možno v Seborgi tudi trgovati, en luigin je vreden kar 6 ameriških dolarjev), dokumente (potni list, vozniško dovoljenje), registrske tablice in stražarja. Prav tako se nekoč želijo odcepiti od Italije ter svoji državici plačevati največ 5-odstotni davek. Knez Giorgio I, ki je bil znan po ekstravagantnem obnašanju, je vladal do svoje smrti leta 2009.
Marcello I.
Leta 2010 je bil za novega kneza izvoljen Marcello Menegatto, njegov naziv je Marcello I., mandat pa so mi podelili za sedem let. Marcello I., ki je dedič tekstilnega industrialca, se je z ženo Nino v Seborgo preselil iz Monaka, saj sta želela posest, kjer bi lahko imela konje. Zaradi izjemne prijaznosti kraja in njegovih ljudi se je počasi za stalno naselil v Seborgi. Po smrti princa Giorga I. je na nagovarjanje meščanov Seborge kandidiral za naslednika in zmagal na volitvah. Knez Marcello I. nadaljuje prizadevanja svojega predhodnika za mednarodno priznanje in avtonomnost, poleg tega pa skrbi za razvoj in prepoznavnost kraja.
Pred kratkim je Marcelo I. obiskal tudi Slovenijo, no, pravzaprav je bil tu tako poslovno kot zasebno že večkrat. V Seborgi je poleg naraščajočega turizma pomembna panoga tudi agrokultura, saj so znani po nasadih oljk in gojenju rož. V mestu delujejo tri restavracije (Knez Marcelo I. je lastnik ene), v bodoče si želijo povečati nastanitvene kapacitete (imajo pet zasebnih penzionov) ter načrtujejo gradnjo večjega hotela z igriščem za golf. Po svetu ima Seborga že več predstavništev, med drugim tudi v Sloveniji. Častni konzul je odvetnica Biljana Lukič, vice konzul pa je Jaka Penca.
Zakaj obiskati Seborgo?
Seborga ima čudovito lego – leži na 500 metrih nadmorske višine, od Sredozemskega morja je oddaljena le dva kilometra zračne razdalje, poseben čar pa ji daje tudi vpliv bližine italijansko-francoske meje. V bližini poteka tako avtocestna (Genova–Nica) kot železniška povezava. Je idealno izhodišče za enodnevne izlete, saj je nekaj kilometrov stran pevsko navdahnjeno mestece San Remo, do Monte Carla je približno 15 kilometrov, malo dlje je do Nice, Caanesa, St. Tropeza in Genove. Od Seborge do Alp je 50 km zračne razdalje, kjer je tudi 3.297 metrov visoki vrh Monte Argentera. Kraj ima posebno mikroklimo, ki je močna mešanica alpske ter mediteranske.
Najbolj znana stavba v Seborgi je cerkev Sv. Martina (zgrajena v 16. stoletju), imajo muzej glasbenih inštrumentov, v najlepši hiši v kneževini pa je čajnica v angleškem stilu. Prav tako domačini skrbijo, da se ves čas kaj dogaja. Njihov največji praznik je praznovanje Svetega Bernarda, 20. avgusta, poleti imajo vsak teden dve prireditvi, izven sezone pa ob vseh praznikih in drugih pomembnih in manj pomembnih dogodkih.
Več na www.principatodiseborga.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
