Art nouveau (nova umetnost) ali secesija (odstop) je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914, na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Je gibanje mladih umetnikov, ki so odstopili od tradicionalnih umetniških slogov. Značilnost art nouveauja je njegovo splošno odprtje novosti in eksperimentiranju. Pri tem torej ne gre samo za nove motive, novo rabo materialov, nove umetniške panoge in nov odnos do upodobljenih tem, temveč gre predvsem za globoko prepričanje, da je umetnik v svojem ustvarjanju popolnoma svoboden in neodvisen.
V Ljubljano je prišel leto po velikem potresu, leta 1895. Dunajske oblasti so želele, da se novi dunajski slog uveljavi tudi v obrobnih krajih avstro-ogrske monarhije. Tako je bila srednjeveška Ljubljana prezidana večinoma v slogu dunajskega art nouveauja.
Ljubljana (poleg Barcelone, Glasgowa, Reke, Havane, Rige, Helsinkov, Budimpešte, Bruslja ...) spada v mrežo 20 secesijskih mest na svetu.
Ivan Vurnik, (1884–1971)
Ivan Vurnik je bil rojen v Radovljici, študiral pa je na Dunaju. V svojem ustvarjanju se je trudil ustvariti slovenski nacionalni slog, ki bi združeval smotrnost in oblikovno izraznost, uporabnost in lepoto. Ideje je Vurnik iskal v ljudskih umetnostnih oblikah.
Zadružna gospodarska banka, Miklošičeva cesta
Pozno secesijski biser predstavlja poskus iskanja narodnega sloga. Hiša je razkošno poslikana v slovenskih nacionalnih barvah.
Sokolski dom, Tabor (1926)
Zgrajen po naročilu športnega društva Sokol; to je bil eden izmed prvih večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji. Stavba je zgrajena in ornamentirana v slovenskem ljudskem slogu.
Jurij Zaninovič
Zmajski most (1901)
Splitski arhitekt se je v projekt zelo poglobil in nastala je ena najlepših stvaritev secesijske arhitekture na evropskih tleh.
Maks Fabiani (1865–1962)
Maks Fabiani, veliki slovenski arhitekt iz Kobdilja na Krasu, je po ljubljanskem potresu, leta 1895, izdelal nov urbanistični načrt za Ljubljano. Na podlagi njegovega načrta je nastalo današnje mestno središče med Masarykovo, Njegoševo, Roško, Karlovško in Parkom Tivoli. Fabiani je zasnoval mrežo ulic znotraj tega območja in današnji tako imenovani notranji ring, ki jih obdaja.
Mladika, Prešernova cesta (1907)
Pri oblikovanju fasade Mestnega dekliškega liceja je Fabiani nakazal odmik od secesije, racionalnost in izbor preprostih materialov – opeke in ometa. Posebnost so vidne jeklene preklade nad okni. Secesijski posvetitveni portal je naredil Ivan Zajec, okrašen pa je z grbi Kranjske, Ljubljane in Josipa Gorupa.
Bambergova hiša, ob Miklošičevem parku (1907)
Zunanjost hiše je namenoma zasnoval v modernističnem slogu, ki ne odraža več prvin secesije, ampak se navezuje na lokalno poznobaročno tradicijo patricijskih palač.
Hribarjeva hiša, Slovenska cesta (1907)
Fabiani, ki je načrte za hišo v secesijskem slogu izdelal med letoma 1902 in 1903, je hišo zasnoval kot trinadstropno poslovno-stanovanjsko zgradbo. Izrazita geometrijska fasada je členjena s kvadrati in tremi plitvimi pomoli. Od vseh Fabianijevih hiš je Hribarjeva zasnovana najbolj strogo.
Krisperjeva hiša, ob Miklošičevem parku (1901)
Fabiani je pročelje oblikoval v lahkotnem secesijskem slogu, po vzoru sodobne dunajske arhitekture, s cvetličnimi in rastlinskimi stiliziranimi okraski, ki spominjajo na motiv 'udarca z bičem', v tistem času posebej priljubljenega v Belgiji.
Karl Brunnler
Drofenigova hiša, Mestni trg (1914)
Drofenigova hiša je prva stavba v Ljubljani s skeletno železobetonsko konstrukcijo in montažnim jeklenim pročeljem. Obenem je kvaliteten primer umeščanja sodobno secesijsko oblikovane stavbe v historično mestno jedro.
Josip Vancaš (1859–1932)
Arhitekt madžarskega porekla, ki je ustvarjal tudi v Zagrebu, največ pa v Sarajevu, kjer se po njem imenuje tudi ulica.
Hotel Union (1908)
Hotelska fasada in interjer sta zasnovana v secesijskem slogu – glavno fasado, ki sicer sledi klasičnim kompozicijskim načelom, krasijo rastlinski motivi, interjer pa je svoj secesijski videz do danes skoraj popolnoma izgubil.
Ljudska posojilnica, Miklošičeva cesta (1907)
Ljudska posojilnica je ena izmed značilnih ljubljanskih secesijskih stavb, ki so bile zgrajene s slovenskim kapitalom v času krepitve gospodarske moči.
Mestna Hranilnica, Čopova ulica (1904)
Stavba prve slovenske bančne ustanove v secesijskem slogu ima s svojo velikostjo in z razkošnim pročelnim okrasjem pomembno vlogo v stavbnem nizu Čopove ulice.
Ciril Metod Koch (1867–1925)
Slovenski arhitekt, rojen v Kranju. Študiral je v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Leta 1893 je dobil službo v ljubljanskem uradu za urbanistiko. Uveljavil se je po ljubljanskem potresu, ko je rekonstruiral več stavb v secesijskem slogu. Skupaj z Maxom Fabianijem sta v slovenske dežele pripeljala dunajsko secesijo.
Pogačnikova hiša, ob Miklošičevem parku (1901)
Pogačnikova hiša je v svoji podobi manj secesijska in sledi renesančnim zgledom. Vhod veličastno označuje velik kip sedeče ženske.
Čudnova hiša, ob Miklošičevem parku (1901)
Čudnova hiša je ena izmed najbogatejših secesijsko oblikovanih hiš v Ljubljani. Zasnovana je po vzoru dunajskih hiš Josepha Marie Olbricha.
Stanovanjska stavba Kmečke posojilnice, Slovenska cesta (1907)
Arhitekt je uglajenost stavbe dosegel s pritličnim pasom rustike, ki se izraža le kot zadržan geometrijski okras. Podoben odnos do krašenja hiše se nadaljuje v višino z modro-belimi šahovnicami in rožnim motivom vse do strešnega venca.
Hauptmanova hiša, Prešernov trg (1904)
Po potresu je hišo kupil trgovec Adolf Hauptmann, Koch pa je izdelal načrt za prenovo zgradbe v secesijskem slogu. Hiša je bila prenovljena tako, da je bilo pročelje obloženo z barvnimi keramičnimi ploščicami v geometrijskem vzorcu in v kontrastno zeleno-modro-rdečih barvnih tonih.
Robert Smieilowski
Hiša na Dalmatinova 3 (1903)
Na secesijski stavbi izstopata dve potezi: modro-beli pas šahovnice v celotni širini pročelja in poudarjen vhod. Slednji je polkrožne oblike in ima proti ulici izstopajoč nadstrešek.
Regalijeva hiša, Ob Miklošičevem parku (1906)
Regalijevo hišo je zasnoval kipar iz Slovenj Gradca, Franc Berneker, kar jo ločuje od drugih secesijskih stavb v Ljubljani.
Ljubljanska Drama
V secesijskem slogu je bila po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa zgrajena leta 1911. Dela je financiral nemški del ljubljanskega prebivalstva, v stavbi pa je bilo nemško gledališče.
Friderich Sigmundt
Urbančeva hiša, Prešernov trg (1903)
Urbančeva hiša je bila prva ljubljanska veleblagovnica. Gradnjo je naročil veletrgovec Feliks Urbanc. Zgrajena je v slogu art nouveau, zasnoval pa jo je graški arhitekt Friedrich Sigmundt.
Foto: Tina Lucu
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
