Taj Mahal - simbol večne ljubezni

Taj Mahal oziroma Tadž Mahal (krona palač) je dal leta 1631 zgraditi mogulski šah Džahan svoji tretji ženi, Perzijki Mumtaz Mahal (znani tudi pod imenom Ardžumand Banu Begum), ki je umrla med porodom njunega 14. otroka. Po njeni smrti je bil tako čustveno zlomljen, da se je odločil svoji ljubi ženi zgraditi najlepšo grobnico na svetu. Šahov dvorni kronist je zapisal, da je žalostna ljubezenska zgodba služila kot navdih za gradnjo grobnice Tadž Mahal.

Za gradnjo je Šah izbral idilično lokaciji ob reki Jamune, v neposred­ni bližini mesta Agre, ki je v 17. stoletju štela okoli 700.000 prebivalcev (danes 1.750.000), mesto pa je bilo zaradi prometne reke in cest velik trgovski center, v katerem je delalo in živelo veliko umetnikov, učenjakov in duhovnikov.

Pri gradnji marmorne grobnice sodelovalo 20.000 ljudi

Šah Džahan je prisostvoval gradnji in bil v stalnem kontaktu z arhitekti, pri gradnji je tudi sodelovalo na tisoče obrtnikov in rokodelcev, ki so prišli z vseh krajev mogulskega cesarstva. Za glavnega arhitekta je bil določen Iranec Ustad Ahmad Lahauri, pri gradnji pa je sicer sodelovalo približno 20.000 ljudi.

Gradnja podnožja in grobnice je trajala približno 12 let. Ostanke kompleksa minareta, džamijo, džavab in Velika vrata pa so gradili še naslednjih deset let.

Grobnica – struktura iz belega marmorja (večsobna kocka s posnetimi robovi, ki tvori osmerokotnik) – stoji na kvadratnem podstavku, ki je prvotno meril 897,3 metra krat 300 metrov in sestoji iz simetrične zgradbe z ivani (obokana vrata), je zaključena z veliko kupolo in fialo, skupaj visoko 75 metrov.

Notranjost grobnice je v celoti iz marmorja, kenotafi so okrašeni z dragimi kamni, položenimi v koncentričnih oktogonih.

Komora je predstava rajskega vrta in vsebuje različno cvetje, rastlinje in arabeske ter kaligrafske napise. Beli marmor so prinesli iz Radžastana, jaspis iz Pandžaba, žad in kristal iz Kitajske, turkiz je bil iz Tibeta, lapis lazuli iz Afganistana, safirji iz Šrilanke, karneol pa iz Arabije.

Danes velja Tadž Mahal za najboljši primer mogulske arhitekture, ki kombinira elemente in stile iz perzijske, otomanske, indijske in islamske arhitekture. Lepota, simetrija in matematična preciznost, s katero je izdelan, je še danes dih jemajoča.

Štirje stolpi okoli grobnice so preventivno rahlo nagnjeni navzven za približno 5 stopinj, da v primeru potresa ne bi padli na grobnico.

Črke z verzi iz Korana, ki so vgravirane pri vhodu, so na dnu manjše, pri vrhu pa večje, tako se obiskovalcu, ki jih bere s tal, zdijo ves čas enake. Najbolj presunljiva pa je dekoracija iz dragih in poldragih kamnov, ki so skrbno oblikovani in vklesani v marmor, tako da tvorijo različne ornamente ter podobe vrtnic, lilij in lotosov.

Po propadu mogulskega cesarstva so v Tadž Mahalu pokradli vse, kar se je dalo, mogočnega in prelepega kompleksa stavbe pa si vseeno nihče ni drznil rušiti. Tadž Mahal letno obišče okoli tri milijone turistov in je nedvomno en največjih ter tudi najlepših arhitekturnih dosežkov vseh časov. Poleg je tudi muzej mogulske umetnosti, kjer je tudi prikaz zgodovine mavzoleja.

Zanimivosti

• Pri gradnji so se zgledovali po grobnici Gur-e Amir v Samarkandu, grobnici Humajun, grobnici Itmad-ud-Daulah ter mošeji Jama Masjid v New Delhiju.
• Edinstvena in mistična lepota Tadž Mahala je navdihnila nešteto zgodb in mitov. Najbolj znana je legenda, da je želel šah Džahan čez reko zgraditi svojo grobnico iz črnega marmorja ter narediti most prek reke, da bi se povezal s svojo oboževano ženo. Šah je sicer pokopan poleg svoje žene v Tadž Mahalu.
• Mogulsko cesarstvo (1526–1857) je na vrhuncu svoje moči v 17. stoletju obsegalo skoraj celotno ozemlje današnje Indije, del Afganistana ter del Irana. Mogulski vladarji so bili privrženci islama.
• Angleški poet, Sir Edwin Arnold, je opisal Tadž Mahal: "To ni kos arhitekture, kot preostale stavbe, ampak ponosna strast vladarjeve ljubezni, vpisana v žive kamne."
• Tadž Mahal zaradi marmorja ob različni svetlobi menja barvo. Zjutraj je rahlo rožnat, ob močnem soncu rumen, mlečno bele barve je zvečer, ob lunini svetlobi pa zlat. Pravijo, da spreminjanje barve ponazarja nihanje razpoloženja pri ženskah – še posebej je to mišljeno za Mumtaz Mahal.
• Arjumand Bano Begum je bilo rojstno ime Mumtaz Mahal (dragulj palače v prevodu) pred sprejetjem muslimanske vere. Pri devetnajstih letih se je poročila z že dvakrat poročenim 18-letnim šahom Džahanom.
• Pod marmornim nebom je roman Johna Soursa (preveden v slovenščino), ki je ljubezenska zgodba o nastanku Tadž Mahala.
• Shalimar – sloviti parfum je leta 1925 naredil Jacques Guerlain, ki ga je navdahnila čudovita ljubezenska zgodba med Šahom Džahanom in njegovo ženo Mahal.
• Agra je kraj v provinci Utar Pradeš v Indiji (200 kilometrov južno od New Delhija).
• V Dubaju (Združeni arabski emirati) bodo leta 2016 dokončali štirikrat večjo kopijo Tadž Mahala, ki bo hotel in trgovinski center. Investitorji računajo na obisk velikega števila Indijcev, ki delajo v Združenih arabskih emiratih, predvsem ciljajo na njihove velike in spektakularne poroke. (www.tajarabia.com)

Več na www.tajmahal.gov.in

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?