Raziskava: Skoraj polovici Slovencev primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo

Raziskava: Skoraj polovici Slovencev primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo (foto: Raziskava HEAD DOWNERS 2021) Raziskava HEAD DOWNERS 2021
26. 1. 2022

Kar 89 % Slovencev meni, da so odnosi med ljudmi postali plitvejši, kar je posledica tehnologije, civilizacijski napredek pa je človeka ločil od narave. Zaskrbljujoče je, da kljub hrepenenju po naravi, večino časa preživljamo v zaprtih prostorih in sklonjenih glav nad zasloni – številni tudi po 13 ur dnevno.

Mednarodna raziskava 'Spuščeni pogledi' razkriva skrb vzbujajoče posledice prikovanosti pred zaslone in izgube stika z naravo.

Mednarodno raziskavo o navadah in življenjskem slogu Evropejcev je izvedla skupina VELUX, v njej pa so sodelovali tudi Slovenci. Izsledki raziskave so zaskrbljujoči in kažejo tudi dolgotrajne slabe posledice na zdravje. 

Slovenci se še vedno radi pohvalimo s svojo čudovito naravo in naštevamo prednosti, ki jih prenaša, če v njej preživimo več časa, a na žalost smo tudi takrat mentalno odsotni in ne opazimo dogajanja okrog sebe zaradi strmenja v ekran. 

Raziskava HEAD DOWNERS 2021
Tretjina Slovencev na prostem preživi eno do dve uri na dan

Kolikokrat ste se v tem tednu odpravili na sprehod? In koliko časa zunaj preživite na proste dni?

  • Kar 49 % anketirancev primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo, je pa odstotek v primerjavi s sosednjimi državami najnižji (Madžarska - 82 % in Hrvaška - 79 %).

Hrepenenje po naravi je močnejše med ljudmi, ki živijo v mestih. Čeprav se zavedamo pomembnosti preživljanja časa v naravi, večino svojih življenj preživimo za štirimi stenami.

  • 28 % Slovencev na prostem preživi manj kot uro, medtem ko tretjina Slovencev na prostem preživi eno do dve uri na dan. Rezultati pa so med tednom še slabši.

"Živeti v svetu algoritmov ne pomeni, da je treba nenehno gledati v zaslon. Včasih je dovolj pogledati v nebo, pogledati drevesa, mimo katerih gremo v šolo ali službo, jih začutiti in takoj se bomo počutili bolje ter bolj sproščeno," pravi Vojko Golmajer, direktor VELUX Slovenija.

Ker ne opazujemo okolice, je okrnjeno tudi naše znanje o naravi. Vsak 10 anketiranec iz Slovenije zna prepoznati le eno ali dve vrsti ptic od 10.000 vrst, ki živijo na svetu. Podobno je z drevesi, okoli 40 % jih zna prepoznati samo do 5 vrst. Največ težav pa imamo pri prepoznavanju vrst oblakov in ozvezdij.

O pomenu bližine narave je napisanih že veliko knjig, strokovnjaki pa nas še vedno pozivajo, naj v tem vidimo priložnost za boljše počutje in razvoj otrok.

Nekateri od nas preživijo skoraj 5.000 ur na leto pred zasloni

Ste že slišali za degeneracijo vratu? Danes je to pogost pojav, ki je posledica slabe drže in nenehnega upogibanja vratu, ko uporabljamo  telefone in prenosnike. Sindrom se imenuje grbast vrat ali sindrom spuščene glave. Z nagibanjem nad zasloni namreč spreminjamo naravno ukrivljenost hrbtenice, to pa vodi v dolgotrajne poškodbe.

Raziskava HEAD DOWNERS 2021

Občutimo lahko bolečine v:

  • mišicah hrbta ali ob strani vratu,
  • v ramenih in
  •  v spodnjem delu hrbta.

Sindrom prizadene celo najstnike in majhne otroke. Nekateri od nas preživijo skoraj 5.000 ur na leto pred zasloni, torej ​​telefoni, prenosniki, televizorji, igralnimi napravami ali bralniki e-knjig. To pomeni, da povprečna odrasla oseba pred zasloni preživi 34 let.

Za konec še dva podatka: 

  • 67 % Slovencev meni, da preveč časa preživijo pred zaslonom telefona ali računalnika

  • 89 % vprašanih Slovencev meni, da so z leti odnosi med ljudmi postali plitvejši, in se strinja, da je civilizacijski napredek človeka ločil od narave

Ne pozabite, da lahko sami ukrepate in nadzorujete uporabo elektronskih naprav ter vplivate na to, koliko časa boste preživeli v naravi. Po vsem prebranem sprehod vsak dan niti ni tako slaba in nemogoča odločitev, kajne?