Dopust je priložnost, da si naši možgani in telo odpočijejo od vsakodnevnih službenih opravil. Nove raziskave kažejo, da ravno dopust lahko pripomore k zdravju in celo daljši življenjski dobi.
Prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je za portal n1info pojasnila, da dopust lahko igra veliko vlogo tudi pri našem zdravju.
Koliko letnega dopusta potrebujemo?
V raziskavi Evropskega kardiološkega združenja je bilo odkrito, da trije tedni letnega dopusta pripomorejo k daljšemu življenju. V raziskavi, ki je trajala 40 let, so proučevali vpliv zdravih navad (gibanja, uravnotežene prehrane in opustitve kajenja) na dolgoročno tveganje za nastanek srčnih bolezni.
Prišli so do pomembnega spoznanja: eden najpomembnejših dejavnikov daljšega življenja je prav dolžina dopusta. Udeleženci raziskave, ki so si vzeli manj, kakor tri tedne letnega dopusta, so imeli kar 37 % večje tveganje za prezgodnjo smrt v primerjavi s tistimi, ki so si tako dolg dopust vzeli.
Druga študija, objavljena v Journal of Happiness Studies, je pokazala, da naj bi dopust trajal od 8 do 14 dni. Med počitkom se zdravje in dobro počutje hitro izboljšujeta, vrhunec pa po študiji sodeč dosežeta osmi dan.
Še ena zanimiva raziskava se je odvijala na University of South Australia, v njej pa so zbirali podatke več kot 300 odraslih v obdobju 13 mesecev. Ugotovili so, da so ljudje med dopustom dobili povprečno spali 21 minut več in sedeli 29 minut manj, v primerjavi z dnevi, ko niso bili na počitnicah. Najboljše rezultate so imeli tisti, ki so bili prosti od enega do treh tednov v kosu.
Znano je, kako zelo je pomembno, da dovolj spimo in smo čez dan aktivni oziroma izogibamo pretiranemu sedenju. Če v času dopusta spimo več in sedimo manj, je to lahko še en pomemben dejavnik, ki pripomore k izboljšanemu zdravju.
Pomembno je poslušati sebe
Prof. dr. Eva Boštjančič opozarja, da je idealna dolžina dopusta odvisna od narave in potreb posameznika. Dobro je, da poslušamo svoje telo in odkriti tudi, kakšna oblika počitka bi nam najbolj ustrezala.
"Morda si nekdo, ki dela za računalnikom, želi aktivnega dopusta v naravi. Nekdo, ki fizično dela in je neprestano v stiku z ljudmi, pa morda potrebuje umik od tega podivjanega sveta, v tišino, v mir," pojasnjuje dr. Boštjančič.
Prav tako ni nujno, da se za dopust nekam odpravimo; odpočijemo si lahko tudi doma. "Ključno je, da si okolje naredimo prijetno; poslušamo glasbo, ki nas sprošča, v kopeli uporabimo arome, ki nas spominjajo na morje, uporabljamo aplikacije za meditacijo… Morda lahko v tem obdobju odstranimo tudi aplikacije, ki nas spominjajo na službo, recimo tiste za elektronsko pošto," predlaga psihologinja.
Vrnitev v službo naj je postopna
Dr. Tina Bončina je v enem od intervjujev o stresu, ki ga občutimo po vrnitvi s počitnic pojasnila, da si vrnitev v službo lahko olajšamo tako, da poskrbimo za nekakšno "prehodno obdobje".
"Boljše je, če iz dopusta prispemo dan prej ter v miru opravimo obveznosti, si pred oči prikličemo spomine, postavimo spominke na mesto, kjer nas bodo lahko opominjali na lepe počitnice. Mehak pristanek na delo je vedno boljši. Če se dobro pripravimo in začnemo nežno, je motenj razpoloženja bistveno manj," je dejala.
Tudi dr. Boštjančič se strinja, da je priprava na vrnitev v službo pomembna. "Za mehak pristanek lahko poskrbimo z načrtovanjem podopustniških aktivnosti. Dobro je, da vemo, kaj nas bo pričakalo. Nekateri na primer elektronsko pošto pregledujejo že med dopustom, da se jim ne nabere preveč stvari. Ampak tudi tu recepta ni," je poudarila.
"Tako kot v ponedeljek po pestrem vikendu potrebujemo nekaj časa, da se ponovno zaženemo, je normalno, da ta čas potrebujemo tudi po 14-dnevnem dopustu," še dodaja.
Dopust ni vedno rešitev
Dopust je odličen način za dodatno sprostitev in počitek, a dr. Boštjančič opozarja, da utrujenosti, ki jo pridobimo čez leto, ne moremo rešiti z dopustom - tudi, če je ta nekoliko daljši.
"Po 14-dnevnem dopustu njegov učinek izgine že po nekaj dneh. Telesu (in svojim kognitivnim funkcijam) moramo čez vse leto dajati priložnost za počitek. Vzeti si moramo čas za hobije, družino in prijatelje," opozarja.
Pomembno je torej, da skozi vse leto dobro skrbimo zase in si privoščimo zadostno mero počitka. Dovolj dolg dopust pa je le še dodatna pika na i, ki pripomore k dobremu počutju.
Vir: n1info.si
Morda bi vas zanimalo tudi:
dr. Ana Debevc Prašnikar o pomenu vitalnosti
V Aktivni podkastu je z nami specialistka interne medicine, ki že vrsto let raziskuje načine, s katerim lahko podaljšamo mladostno delovanje našega telesa.
V pogovoru pa nam je Ana zaupala, zakaj je skrb za vitalnost tako zelo pomembna, kako zanjo poskrbimo, katere napake najpogosteje počnemo, kakšno vlogo pri našem zdravju igra miselnost ter še veliko več.
Pogovoru prisluhnite tukaj:
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
