Prekomerni stres je povezan s številnimi zdravstvenimi zapleti. Preverite, kako ga lahko izmerite pri sebi in tako lažje ustrezno ukrepate.
Čeprav je stres naraven in neizogiben del življenja, so v sodobnem svetu mnogi pretirano izpostavljeni stresu. Kako veste, ali ste med njimi tudi vi?
Kako lahko izmerite stres?
Obstaja nekaj metod za merjenje stresa. Slednje obravnavajo določene biomarkerje oziroma fiziološke odzive, s katerimi ocenjujemo, kako se telo odziva na stres.
Stres ima dve komponenti:
- Sprožilec: dejavnik (ali več njih), ki povzroča stres;
- Odziv: kako se na sprožilec odzivate na čustveni, biološki in kognitivni ravni.
Ko govorimo o "merjenju stresa", ponavadi govorimo o merjenju sprožilcev ali odzivov. Merjenje sprožilcev stresa lahko vključuje pregled večjih življenjskih sprememb, ki ste jih doživeli.
Vendar se vsak na sprožilce odzove drugače. Dogodki, ki so lahko za eno osebo zelo stresni, so lahko za drugo zlahka obvladljivi.
Naslednji načini merjenja stresa se nanašajo posebej na merjenje vašega odziva na stres. Te metode merjenja stresa obravnavajo fiziološke odzive vašega telesa.
Analiza variabilnosti srčnega utripa
Variabilnosti srčnega utripa s tujko pravimo "Heart Rate Variability" oziroma HRV. Gre za enega najpogostejših načinov za merjenje stresa. Analiza HRV ne izmeri samo, kako hitro bije vaše srce, temveč tudi, koliko časa mine med posameznim utripom.
Če denimo vaš srčni utrip znaša 60 utripov na minuto, je zelo malo možnosti, da vaše srce bije točno enkrat na sekundo. Namesto tega obstaja variabilnost v času med posameznimi utripi. Če je vaš HRV visok, je stopnja nihanja časa med utripi večja, če je vaš HRV nizek, pa je med utripi manj nihanj, kar pomeni da je vaš srčni utrip bolj konsistenten.
Ko ste pod stresom, je vaš avtonomni živčni sistem neuravnovešen, kar se lahko pokaže tudi na vašem HRV. Slednji je nižji, ko ste pod stresom in višji, ko ste bolj umirjeni.
Hormonske preiskave
Hormona, ki sta najbolj povezana s stresom, sta adrenalin in kortizol. Ko ste pod stresom, bo vaše telo proizvedlo več adrenalina oziroma kortizola.
To se lahko kaže z naslednjimi znaki:
- Nepojasnjene akne;
- Težave s koncentracijo;
- Nepojasnjena utrujenost;
- Glavoboli;
- Povišan krvni tlak;
- Razdražljivost;
- Nihanje razpoloženja;
- Mišična šibkost;
- Nepojasnjeno povišanje telesne mase.
V kolikor sumite, da ste pretirano izpostavljeni stresu, se posvetujte s svojim zdravnikom. Ta vas bo napotil na ustrezne laboratorijske preiskave, ki bodo ocenile vašo raven kortizola in adrenalina.
Lestvica zaznanega stresa
Gre za vprašalnik, ki je bil razvit leta 1983. Uporablja se za oceno količine stresa, ki ste mu podvrženi. Z razliko od zgoraj omenjenih metod se to orodje zanaša na vaše lastno dojemanje stresa.
Vprašalnik je v angleščini na voljo TUKAJ.
Domači merilniki stresa
Obstajajo tudi naprave za domačo rabo, ki naj bi spremljale raven stresa. Običajno se te naprave osredotočajo na srčni utrip ter njegovo variabilnost. A zaenkrat še ni dovolj raziskav, ki bi dokazale učinek omenjenih naprav, zato za zdaj ni znano, če sploh delujejo tako, kot bi morale.
Kakšna je normalna raven stresa?
Stres je del življenja in naravno je, da se občasno počutimo pod stresom. Vendar pa lahko pretiran stres škoduje vašemu zdravju.
Kdaj se stres šteje za pretiran? Na to vprašanje ni objektivnega odgovora. Če pa doživljate fizične simptome stresa ali če se ne morete sprostiti, je to lahko znak, da potrebujete pomoč.
Simptomi nezdrave ravni stresa so lahko:
- Nepojasnjene akne;
- Anksioznost;
- Kronična bolečina;
- Depresija;
- Težave s spanjem;
- Prebavne težave;
- Nepojasnjena utrujenost;
- Poslabšan imunski sistem in pogosta bolezen;
- Glavoboli;
- Razdražljivost;
- Bolečine v trebuhu;
- Nepojasnjeno povečanje telesne mase.
Nekaj nasvetov za obvladovanje stresa:
- Poskrbite za redno gibanje; izberite vadbo, ki vas veseli.
- Dnevno delajte dihalne vaje za sproščanje.
- Omejite čas, ki ga preživite pred zasloni.
- Preživite čas z bližnjimi.
- Poskrbite za redno meditacijo.
- Preživite dovolj časa v naravi.
- Poiščite si strokovno pomoč.
Če ste pogosto pod stresom, vam bo morda pomagal pogovor s terapevtom. Vsakdo ima lahko koristi od kakovostne terapije - lahko vam pomaga, da postanete na stres bolj "odporni" oziroma vas spodbudi, da vse težke trenutke predelate in se tako z njimi lažje soočate.
Vir: healthline.com
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?