Z leti se potrebe telesa spreminjajo, zato nekateri pogosto spregledani predeli zahtevajo nekoliko več pozornosti. Preverite, katerih pet delov telesa je dobro vključiti v vsakodnevno higieno in pri katerih spremembah samo temeljitejše umivanje ni dovolj.
Ko ste mlajši, se telo praviloma hitreje obnavlja, zato manjše pomanjkljivosti pri vsakodnevni higieni pogosto ne povzročajo večjih težav. Z leti pa koža postaja občutljivejša, sluznice so lahko bolj suhe, pri nekaterih ljudeh se zmanjša gibljivost, na stanje kože in ustne votline pa lahko vplivajo tudi določena zdravila in kronične bolezni.
Zato vsakodnevna higiena po 60. letu ni zgolj vprašanje videza in urejenosti, temveč pomemben del skrbi za zdravje in dobro počutje. Še posebno pozornost si zaslužijo deli telesa, na katere pogosto pozabimo, čeprav se prav tam lahko kopičijo znoj, odmrle kožne celice, ostanki hrane in mikroorganizmi.
1. Jezik: pogosto pozabljen del ustne higiene
Na čiščenje jezika marsikdo pozabi, čeprav je pomemben del ustne higiene. Na njegovi površini se lahko nabirajo obloge, bakterije in ostanki hrane, kar lahko prispeva k neprijetnemu zadahu in občutku nečistih ust.
V starejših letih postane skrb za ustno votlino še pomembnejša. S staranjem so namreč pogostejše težave z dlesnimi in suhimi usti ter druge spremembe v ustni votlini. Nekatera zdravila lahko poleg tega zmanjšajo izločanje sline.
Pomembno je, da si zobe redno umivate z zobno pasto s fluoridom, čistite medzobne prostore in nežno očistite tudi jezik. Pri tem lahko uporabite mehko zobno ščetko ali strgalo za jezik. Močno drgnjenje ni potrebno.
Če neprijeten zadah kljub dobri ustni higieni ne izgine, ga ne prezrite. Vzrok so lahko težave z dlesnimi, okužbe v ustih, suha usta ali druga zdravstvena stanja.
2. Nos: naravni filter, ki potrebuje nežno nego
Nos ima pri dihanju pomembno nalogo. Zrak, ki ga vdihnete, pomaga segreti, navlažiti in prečistiti. V hladnejših mesecih, ko je zaradi ogrevanja zrak v prostorih pogosto suh, pa lahko nosna sluznica postane suha in razdražena.
Težave lahko še poslabšajo zamašen nos, alergije in okužbe. S starostjo se lahko spremeni tudi voh. Dolgotrajne ali nenadne spremembe voha pa je dobro vzeti resno, saj so lahko povezane z različnimi zdravstvenimi stanji.
Ob občutku suhosti ali razdraženosti si lahko pomagate s fiziološko raztopino. Izogibajte pa se agresivnemu čiščenju nosu in prepogostemu izpiranju, kadar to ni potrebno.
Če je nos dalj časa zamašen, pogosto krvavi, vas boli, težko dihate ali opazite dolgotrajno izgubo oziroma spremembo voha, se posvetujte z zdravnikom oziroma specialistom.
3. Pazduhe: predel, kjer se hitro zadržujeta znoj in vlaga
Pazduhe so eden od predelov, kjer se zaradi znojenja in delovanja bakterij hitro pojavi neprijeten vonj. To je lahko še izrazitejše v toplejših mesecih ali pri močnejšem potenju.
Za vzdrževanje higiene običajno zadostujeta redno umivanje z blagim sredstvom in temeljito sušenje kože. Agresivna mila, močno drgnjenje in pogosto ribanje niso priporočljivi, saj lahko kožo razdražijo.
Bodite pozorni tudi na morebitno rdečico, srbečico, ranice, izpuščaje, bolečino ali druge spremembe, ki ne izginejo. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo, čezmerno telesno težo ali izrazitejšimi kožnimi gubami so lahko draženje in okužbe na predelih, kjer se koža dotika kože, pogostejši.
Dezodorant ali antiperspirant lahko pomagata pri neprijetnem vonju oziroma potenju, vendar ne moreta nadomestiti rednega umivanja.
4. Stopala: pogosto zanemarjen del vsakodnevne nege
Stopala so vsak dan izpostavljena pritisku, vlagi, trenju in dolgotrajnemu nošenju obutve. Prav zato si zaslužijo posebno pozornost, še zlasti v starejših letih.
Redno jih umivajte z mlačno vodo in blagim milom, nato pa jih temeljito osušite. Posebno pozornost namenite predelom med prsti. Vlažno okolje namreč ustvarja ugodne razmere za razvoj nekaterih glivičnih okužb.
Po 60. letu je priporočljivo tudi redno pregledovanje stopal. Bodite pozorni na ranice, razpoke, spremembe barve kože, otekline, žulje in spremembe na nohtih. To je še posebej pomembno, če imate sladkorno bolezen ali težave s prekrvavitvijo.
Če je koža suha, lahko po umivanju uporabite vlažilno kremo. Mastnih krem praviloma ne nanašajte med prste, saj tam dodatna vlaga ni zaželena.
Ob trdovratnih spremembah kože, srbenju, pekočem občutku, nenavadnem neprijetnem vonju, ranah ali bolečini poiščite nasvet zdravnika oziroma dermatologa.
5. Popek: majhna vdolbinica, na katero zlahka pozabimo
Popek je še eden tistih delov telesa, ki mu pri vsakodnevni negi pogosto ne namenimo veliko pozornosti. Podobno kot v kožnih gubah se lahko tudi v njem nabirajo znoj, ostanki mila, odmrle kožne celice in druga umazanija.
Med prhanjem ga nežno umijte in nato dobro osušite. Močno drgnjenje ali uporaba agresivnih sredstev nista potrebna.
Če imate globlje kožne gube, se močneje potite ali ste slabše gibljivi, boste takšnim predelom morda morali nameniti nekoliko več pozornosti.
Če se v popku pojavijo rdečica, bolečina, oteklina, izcedek ali izrazit neprijeten vonj oziroma sprememba dalj časa ne izgine, težave ne poskušajte odpraviti zgolj z intenzivnejšim umivanjem. Smiselno je, da se posvetujete z zdravnikom.
Skrb za telo ni vprašanje let
Vsakodnevna higiena ne potrebuje kopice kozmetičnih izdelkov ali dolgih negovalnih ritualov. Veliko pomembneje je, da je redna, nežna in prilagojena potrebam vašega telesa.
Po 60. letu namenite nekoliko več pozornosti ustni votlini, koži, stopalom ter predelom, kjer se pogosteje zadržujeta znoj in vlaga. Pri ustni higieni to med drugim pomeni umivanje zob dvakrat na dan z zobno pasto s fluoridom, vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov in redne obiske zobozdravnika.
Pomembno pa je vedeti, da vseh sprememb ni mogoče odpraviti z boljšo higieno. Dolgotrajen neprijeten telesni vonj, izpuščaji, ranice, bolečine, nenavadne spremembe kože ali težave z vohom so lahko razlog za posvet z zdravstvenim strokovnjakom.
Skrb za telo zato ni boj proti staranju. Je preprost način, kako lahko tudi v poznejših letih poskrbite za več udobja, dobro počutje in svoje zdravje.
Pomembno: Besedilo je informativne narave in ne nadomešča zdravniškega pregleda ali strokovnega zdravstvenega nasveta. Če imate kronično bolezen, sladkorno bolezen ali težave s kožo, ustno votlino, stopali oziroma dihanjem, se o njih posvetujte z ustreznim zdravstvenim strokovnjakom.
Vir: stil.kurir.rs
