Vsak osmi mladostnik je žrtev spletnega trpinčenja: kako naj mladi ukrepajo?

2. 4. 2022
Deli
Vsak osmi mladostnik je žrtev spletnega trpinčenja: kako naj mladi ukrepajo? (foto: Profimedia)
Profimedia

Veliko vlogo imajo pri tem tudi starši, mladostniki pa lahko pravilno ukrepajo tudi sami, če se znajdejo v takšni situaciji. Kaj je najbolje storiti? Preverite. 

Spletno trpinčenje ni nič novega in lahko doleti prav vsakogar, ki ima dostop do spleta. Pomembno je, kako takrat odreagiramo, saj so od tega odvisne posledice, ki jih bo ustrahovanje pustilo. Najbolj na udaru so mladostniki in mlajši otroci, ki v takšni situaciji pogosto ne vidijo izhoda in se ne upajo zaupati starejšim. 

Na Območni enoti Celje NIJZ in v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout poudarjajo, da mladi potrebujejo starševsko podporo in prave informacije. Znanje jim bo v pomoč pri prepoznavanju neresnične in zavajajoče vsebine na spletu ter pri razumevanju različnih oblik spletnih tveganj – vse z namenom, da bi se lahko ustrezno zaščitili.

"Po podatkih zadnje raziskave HBSC iz leta 2020 je bilo 12,7 % mladostnikov žrtev spletnega trpinčenja vsaj enkrat v preteklih nekaj mesecih. Podoben odstotek je pokazala tudi predhodna raziskava HBSC iz leta 2018, kar pomeni, da je žrtev spletnega trpinčenja vsak osmi mladostnik," pojasnjuje Anja Strmšek, zdravnica iz Območne enote Celje NIJZ.

Najbolj problematični so t.i. deep fakes

V prvih nacionalnih priporočilih za uporabo zaslonov so med neprimernimi, nezakonitimi in zavajajočimi spletnimi vsebinami kot posebej problematični izpostavljeni t.i. 'deep fakes'. Gre za preoblikovane videoposnetke, ki lahko združijo obraz ene osebe in telo druge osebe oziroma priredijo njen govor. Otroci in mladostniki lahko preko tovrstnih zlorab postanejo žrtve nadlegovanja. To pa je le ena izmed oblik spletnega trpinčenja in širjenja neresničnih, zlonamernih vsebin.

Kako naj mladi ukrepajo, če postanejo žrtev spletnega nadlegovanja? Takšna so priporočila Centra Logout:

  1. Naj shranijo dokaze, na primer naredijo »screenshot«.
  2. Osebi naj ne odgovarjajo.
  3. Osebno naj blokirajo.

Potem naj neprimerno vsebino prijavijo (možnost Report). Na podlagi tega lahko moderatorji družbenih omrežij neprimerno vsebino odstranijo.

Čim prej naj se o svoji izkušnji spregovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo. Zato je še kako pomembno, da starši redno opozarjajo otroke na spletno nadlegovanje in se z njimi pogovorijo zgornjih korakih. 

Da bi spletno ustrahovanje čimbolj zajezili in ga morda celo preprečili, lahko mladi zelo veliko naredijo že preventivno. Pri tem naj seveda pomagajo tudi starši.

Tu je nekaj nasvetov za mladostnike: 
  • naj prenehajo slediti osebam, za katere opažajo, da jih njihove objave spravljajo v slabo voljo ali povzročajo dvome o sebi;

  • naj spremljajo le vplivneže, ki so večinoma pozitivni in realni, delijo kdaj tudi kakšne manj lepe trenutke in zgodbe, sprejemajo različnost in drugačnost;

  • naj sledijo profilom, ki so informativni in izobraževalni;

  • naj si nastavijo opomnik na družbenem omrežju (npr. na 30 min), ter si na ta način postavijo dnevno omejitev uporabe;

  • naj upoštevajo digitalni post in se občasno odklopijo od družbenih omrežij;

  • naj krepijo svojo pozitivno samopodobo;

  • naj se zavedajo, da vrednost posameznika ni merjena v številu všečkov ali sledilcev na družbenih omrežjih in da so mnoge fotografije na družbenih omrežjih obdelane s programi ali različnimi filtri;

  • naj se o občutkih, ki jih doživljajo med uporabo družbenih omrežij, pogovarjajo s starši, prijatelji in drugimi zaupanja vrednimi ljudmi.

Vir: NIJZ

Več opozoril in priporočil za varno in sproščeno spletno izkušnjo preverite TUKAJ

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek