Kaj je dober spanec?

9. 10. 2008

Človek kar tretjino svojega življenje preživi v postelji. Medtem ko spimo, se v telesu odvijajo procesi, ki ugodno vplivajo na počutje. Naše telo je morda videti mirno med spanjem, toda v resnici se v njem nenehno odvijajo živahni biokemijski, fiziološki in psihološki procesi. Med spanjem kisline, baze, vitamini in mineralne snovi potujejo kot hrana naprej v celice.

V globokem spancu se celice obnavljajo, staranje se upočasni, in če strnemo ugotovitve, je spanec zelo dobrodejen za telo, saj nas pomlajuje, ohranja lepe in v dobri kondiciji.

Ni vse v dolgem spancu

Dober spanec ni le šest- do osemurni nočni spanec, saj je to, ali smo spali dobro ali ne, odvisno od marsičesa drugega. Dolžina dobrega spanca se giblje od pet do devet ur. Idealno je, da človek po peti uri ne bi več užival hrane. Takrat bi moral piti samo blage zeliščne čaje ali vodo.

Hrana, ki jo zaužijemo čez dan, zlasti zvečer, igra namreč pomembno vlogo pri mirnem spancu. V puranjem mesu, jajcih in sušenih dateljnih v kombinaciji z bananami, papajo, koruzo in žitaricami najdemo naravno pomirjevalo tryptofan, ki pripomore k boljšemu spancu. Vsem, ki imajo težave s spancem, zdravnik svetuje lahko večerjo ter izogibanje kavi in alkoholu. Nekaj ur pred spancem pa tako in tako naj ne bi zaužili ničesar.

Dobrodejno mleko

Izsledki znanstvenih raziskav kažejo, da je z mlekom v večernih urah treba pojesti tudi banano ali kakšno drugo sadje, ki je bogato s triptofanom. Pri tem gre namreč za idealno kombinacijo, ki deluje zelo pomirjujoče ter poskrbi za mirno in sproščeno noč.

Tripofan je pomembna aminokislina, ki jo organizem ne proizvaja sam. Nastane ob spoju mleka z banano, špinačo, špageti, baziliko, brokolijem in jajčevcem. Že majhne količine triptofana ugodno vplivajo na spanec.

Kalcij ni pomemben le pri izgradnji kosti, temveč vpliva tudi na živce v možganih. Če ga je premalo, lahko postanemo nervozni, v najslabšem primeru pa lahko zbolimo za psihozo, ki posledično pripelje do nespečnosti.

Vedno v miru

Tišina in tema sta osnovi za dober in miren spanec. Svetloba namreč zavira nastanek melatonina, hormona proti staranju. Ta nastaja v češeriki (epifizi) v možganih, na osnovi serotoninskih impulzov. Pojavi se le ponoči, podnevi izgine.

Šele ko se zmrači, začne češerika proizvajati melatonin, v črni temi pa je ta proizvodnja najmočnejša. V spalnici tudi ni priporočljivo imeti televizorja in drugih aparatur z elektromagnetnim delovanjem. Tisti, ki jih moti hrup iz okolice, si lahko pomagajo z ušesnimi čepki.

Svež zrak

Pred spanjem prostor, kjer spimo, prezračimo, poskrbimo za primerno temperaturo in vlažnost zraka. Spalnica naj bo v prijetnih pastelnih barvah, ki pomirjajo, in neosvetljena, saj svetloba oznanja telesu, kdaj je čas za bujenje.

Optimalna temperatura zraka v spalnici je med 16 in 18 stopinj Celzija. Čez dan je dobro, da je človek vsaj minimalno fizično aktiven, že sprehod bo dovolj. Prezračite spalnico na primerno temperaturo in videli boste, da bo spanec boljši kot po navadi. Svež zrak je namreč del pozitivne energije, lahko pa si pomagate tudi z ionizatorjem zraka.

Popoldanski dremež

Mnogi znanstveniki, ki se ukvarjajo s spanjem, opozarjajo, da lahko kratek dremež primerjamo s hrano za možgane. Med popoldanskim dremežem možgani počivajo, funkcija spomina pa se medtem izboljšuje. Kratek spanec, dolg približno deset minut, zmanjšuje utrujenost.

Reden popoldanski spanec pa naj bi zmanjševal škodljive učinke vsakodnevnega stresa. V sredozemskih državah, kjer veliko ljudi prakticira popoldanski dremež, je veliko manj motenj spanja kot drugje po svetu.

Zanimivost: Leonardo da Vinci si je menda uspešno podaljševal razpoložljiv čas na račun spanja tako, da je spal le po 15 minut vsake štiri ure – torej le uro in pol v 24 urah, namesto šest do osem, kolikor jih običajno prespimo drugi. Na račun spanca si je torej čas budnega življenja podaljšal kar za tretjino.

Hitra sprostitev

Alfa in omega dobrega spanca je sprostitev. Ko torej ležemo k počitku, bi se morali takoj umiriti in iz glave pregnati težke misli. Tudi prhanje pred spanjem sprosti mišice in odžene skrbi. Naj topla voda polzi po vratu in ramenih, tako se bodo sprostile mišice vratu in hrbtenice, sami pa se boste povsem umirili.

Priporočljivi so izdelki za prhanje, ki sproščajo že s svojim vonjem. Takšen je na primer Dove Calming Night Shower. Če imate malce več časa, si lahko pred spanjem omislite tudi prijetno dišečo in toplo kopel z eteričnimi olji. Pomirjujoč je vonj sivke. K mirnemu spancu pripomorejo tudi sproščujoča glasba, meditacija, joga …