Pogledali si bomo osupljive značilnosti posameznega dela človeškega telesa. Začnimo pri glavi.
1. Možgani so bolj aktivni ponoči kot podnevi
Pomislili bi, da so možgani najbolj aktivni podnevi, ko smo na delovnem mestu, razmišljamo, načrtujemo – a temu ni tako. Znanstveniki so dokazali, da možgani največ energije porabijo med spanjem.
Tega zaenkrat še ne znajo pojasniti, a menijo, da do povečane možganske aktivnosti med spanjem pride zaradi celičnih in energetskih procesov. Vsako noč se ponovno vzpostavi fizično, emotivno in psihološko ravnovesje.
2. Višji je IQ, več sanjate
Več informacij naši možgani tekom dneva pridobijo in obdelajo, več morajo obdelati, osvojiti ali sprostiti skozi sanje. To pojasnjuje smiselnost interpretacije sanj – če se jih spomnite in dobro razmislite, se vam razjasni vsaka težava, ki vas muči.
3. Sporočila v možgane potujejo s hitrostjo preko 200 km/h
Se vam zdi veliko? Pomislite, kaj vse se mora zgoditi, da se izognete žogici, ki leti proti vam: v manj kot sekundi se mora vaše telo postaviti v obrambni položaj, kar zahteva napoved razvoja prihajajočega dogodka, prepoznavanje delov telesa, ki morajo sodelovati, da ohranijo ravnotežje telesa, in končno premikanje teh delov telesa.
4. Možgani ne občutijo bolečine
Čeprav je center bolečine v možganih, pa možgani sami nimajo receptorjev za bolečino. V primeru glavobolov ali cerebralnih tumorjev, se bolečina do možganov prenaša prek živčnih vlaken.
5. Možgani porabijo največ energije
Možgani morda res predstavljajo le 2% telesne mase, a za svoje delovanje potrebujejo kar 15% celotne količine krvi in 20% količine kisika, kakor tudi velike količine glukoze, da ostanejo aktivni.
Ali možgani genijev porabijo več energije?
Na to ne bi znali odgovoriti, če ne bi bilo študije najbolj znanih možganov: po smrti Alberta Einsteina so bili njegovi možgani predmet raziskave, ki je pokazala, da je imel veliko več glialnih celic (celice, ki hranijo in podpirajo nevrone), torej je potreboval več energije.
6. Kapaciteta spomina naših možganov
Naši možgani so neverjetni, kar se kapacitete tiče. Če bi si jih predstavljali kot trdi disk, bi glede na zadnje študije lahko shranili kar 2,5 petabita podatkov (1 petabit je 1 milijon gigabitov oziroma 1.000 terabitov).
Študija univerze v Južni Kaliforniji je leta 2007 pokazala, da maksimalno število živčnih impulzov skupine 64 ljudi ustreza kapaciteti vseh računalniških naprav na svetu skupaj.
7. Ženske mežikajo dvakrat več kot moški
V povprečju pomežiknemo vsake 4 sekunde, vsi pomežiki v življenju posameznika pa bi skupaj znašali 1 leto in 2 meseca. Otroci mežikajo enkrat do dvakrat na minuto.
Zakaj ženske mežikajo večkrat? Zaradi višje stopnje estrogena v telesu. Uporabnice kontracepcijskih tabletk zaradi tega mežikajo še večkrat.
8. Dlake najhitreje rastejo na obrazu
Če se moški nikoli ne bi brili, bi imeli brado dolgo 9 metrov. K sreči pa temu ni tako, saj je rast genetsko omejena. Enako velja za teksturo in valovitost.
Poleti je rast lahko hitrejša zaradi vpliva vitamina D, ki spodbudi proizvodnjo testosterona – glavnega ''krivca'' za rast dlak.
9. Jezik je najmočnejša mišica v telesu
Seveda, če gledamo proporcionalno. Velikokrat se zgodi, da zmotno mislimo, da je najmočnejša mišica srce. To ni res, saj srce le bije in je pravzaprav šibko, če ga primerjamo glede na velikost in gostoto mišic.
Preverimo moč jezika: postavite mezinec na jezik in ga skušajte potisniti navzdol – vedno bo zmagal jezik. Ne pozabite, da jezik sestavlja le ena sama mišica in ne skupina mišic, sestavljenih iz ločenih mišičnih vlaken.
10. Posameznik v svojem življenju proizvede okoli 25.000 litrov sline.
Žleze slinavke, ki se nahajajo na notranji strani ličnic, na dnu ustne votline in pod čeljustjo v sprednjem delu ust, v enem dnevu proizvedejo približno 1-2 litra sline.
Že samo misel na limono sproži nastanek sline. Slina, ki jo sestavlja predvsem voda, se pomeša s hrano in poenostavi njeno pot do želodca.
Preden hrano v želodcu napadejo encimi, jo slina razgradi v enostavnejše delce. Posameznik v svojem življenju proizvede toliko sline, da bi lahko napolnil dva manjša bazena.
Možgani imajo radi druženeje in šport
Ukvarjanje s športom, četudi zgolj in popolnoma amatersko, čudežno vpliva na duševno zdravje, saj nas oskrbuje s hormoni sreče. Telesna rekreacija pa ugodno vpliva tudi na um, saj pospešuje prekrvavitev možganov in proizvodnjo hormonov, ki krepijo možganske funkcije, od učenja in razsojanja do razpoloženja.
Pridružite tekačem in tecite za tiste, ki tega ne morejo: Wings for Life World - tekaški dogodek brez primere.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?