Naja Čorič: Šport ji je rešil življenje

16. 11. 2012
Deli
Naja Čorič: Šport ji je rešil življenje (foto: Osebni arhiv)
Osebni arhiv

Na zadnjem svetovnem prvenstvu v bodibildingu zveze IBFF, ki je potekal v Portorožu, je bila med tekmovalci tudi Naja Čorič, ki je zasedla prvo mesto pri ženskah v kategoriji miss Fitness Model. Njena lepa postava buri duhove, a marsikdo ne ve, da se je Naja, preden je postala uspešna športnica, borila za svoje življenje.

Od rosne mladosti se bojuje z anoreksijo, ki jo je zdaj uspešno premagala. Vse pa se je začelo pri 17 letih, ko je Naja prestopila prag gimnazije.

"Še zdaj ne vem, zakaj, a šlo je za splet dogodkov, v igri so bili novi ljudje, nova okolica, čutiti je bilo veliko pritiska. Preveč stvari se mi je nabralo in iskala sem nekaj, kar bi mi pomagalo ter me odvrnilo od težav. Nekateri se zatečejo k drogam, k alkoholu, jaz pa sem šla v drugo skrajnost," je z nami odprto spregovorila Naja.

"Bala sem se tudi, da bi postala kot druga dekleta. Sram me je bilo, ker sem lahko pojedla res veliko, zato sem se odločila, da zmanjšam obroke."

Začaran krog

Naja s teležno težo nikoli ni imela težav, a je kljub temu postala obsedena s štetjem kalorij. Nekje je prebrala, da lahko s tisoč kalorijami na dan shujšaš za kilogram na teden in to je postal njen najpomembnejši cilj. Vse je bilo skrbno prešteto.

"To se je potem kar hitro stopnjevalo," pravi Naja. "Kilogrami so šli dol in zadala sem si nov cilj; s 53 shujšaj na 47 kilogramov. Ko mi je to uspelo, sem bila najsrečnejši človek na svetu."

Tako je Naja bežala pred realnostjo. Iz 1000 kalorij na dan je nato prišla na 800, iz 800 na 500 .. Šlo je tako daleč, da je pred sprejemom v bolnšnico zaužila zgolj 150 kalorij na dan, pojedla je jabolko in čokoladni bombon.

"Imela sem srečo, da sem bila mladoletna, sicer me ne bi sprejeli. V Sloveniji po zakonu polnoletne osebe brez privolitve ne smejo prisilno hraniti, tudi če so na pragu smrti. Ne vedo pa, da ko si bolan, v sebi ves čas kričiš na pomoč, a tega ne moreš zares povedati na glas."

Nova pot, novi cilji

"Takrat sem bila jezna na ves svet in na starše, da so me pustili v bolnišnici," pravi Naja. "Dober mesec sem potrebovala, da sem sama pri sebi ugotovila, da je edina rešitev zame, da uspešno končam zdravljenje. Takrat sem začela jesti in si obljubila, da bom čim hitreje prišla do ciljne teže 43 kilogramov, samo zato, da pridem ven."

"Potem sem zamenjala družbo, šolo in okolico. Imela sem nov cilj: biti dobra učenka. Veliko sem se učila in vse je šlo na bolje, starši so bili veseli, bila sem boljše volje. Še vedno pa sem štela kalorije, čeprav zdrave. Imela sem ritem prehranjevanja, ostala sem suha, in to mi je šlo."

Rešitev v športu

Iz krempljev anoreksije jo je rešil šport. Sprva je po uro na dan telovadila doma, kasneje začela obiskovati fitnes in si omislila osebnega trenerja, ki ji je predpisal tudi jedilnik. S fitnesom se ukvarja že osem let, od tega leto dni tekmuje. V fitnes se je tako zaljubila.

"Neizmerno rada dvigujem težka bremena. To mi ustreza zaradi psihe in odlično se počutim, kadar imam dober trening. Fitnes me je naučil, da lahko vedno, tudi ko se ti zdi, da ne moreš več, še stisneš nekaj iz sebe in ne odnehaš. To mi pride prav v življenju. Vedno sem bila človek, ki se ni znal spopasti s težkimi okoliščinami, zato sem hitro postala panična in odnehala. Karkoli mi zdaj pride na pot, grem čez to! Na vse imam bolj pozitiven pogled."

Sporočilo dekletom, ki se bojujejo z anoreksijo

"Vztrajajte pri stvareh, v katerih ste dobre. Pa naj bo to umetnost, šport ali karkoli drugega. Zaposlite se z nečim, kar vam gre dobro od rok. Dekleta, ki smo na neki točki nehala jesti, veljamo za zelo vztrajne osebnosti, zato to vztrajnost prenesite v nekaj bolj koristnega. Ker ti občutek, da si dober in da ti nekaj gre, da še večjo motivacijo za uspeh. Biti vitek je bolezen našega časa. Suho ni lepo, zdravo je!"

Več si preberite 47. številki revije Story. Foto: osebni arhiv.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"