25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Spoznajte različne stile joge

28. 3. 2010

Kaj je prva asociacija, ko pomislite na jogo? Človek, ki meditira in sedi v lotosovem položaju, ali nekdo s prepoteno brisačo in mišičastimi rokami od sklec (čaturanga dandasana)? Oboje je joga. Joga pomeni združitev telesa, uma in duha.

Kaj je pot in kaj stil joge ali pogled v ozadje

Za začetek ščepec zgodovine. Obstaja več poti joge, a vse se trudijo, da posameznik zaživi polno življenje in začuti svojo transcendenco. In ne – joga ni religija. Je pa trenutno velik trend.

Ena od teh poti je radža joga ali kraljevska joga, ki kot celostni sistem pravil in samodiscipline vodi posameznika v samadhi – samouresničitev.

Obstaja pot dobrega nesebičnega delovanja – to je karma joga, bakti joga je pot ljubezni in čaščenja stvarstva, džnana joga je pot znanja in spoznavanja skozi študij duhovne literature.

Zahod se večinoma srečuje s hata jogo, ki je del prej omenjene radža joge – torej s fizičnim principom joge, ki skozi telesno kondicijo (asanami), dihalnimi tehnikami (pranajamami), mantrami in meditacijo gradi na ozaveščenem bivanju.

Se sprašujete, kako je lahko nastal tako ogromen sistem, poln različnih principov in smeri, kako doseči razsvetljenje?

Tako da se je razvijal in se še razvija zadnjih šest tisoč let! Dovolj časa za razmislek, kajne? Zahod se je s fizično obliko vadbe joge malce bolje spoznal konec 19. stoletja, ko je prvi organiziran sistem `fizične` joge razvil Krishnamacharya in takoj je joga v Ameriki in Evropi doživela razcvet.

S tem obdobjem lahko začnemo govoriti o stilih joge, ki so vsi hata joga z različno dinamiko in poudarki, a istim fokusom – omogočiti bolj kakovostno življenje.

Stili

V Sloveniji se boste srečali z nekaterami od spodaj naštetih popularnih stilov, druge pa preizkusite na kakšnem od potepanj po evropskih (ali svetovnih) prestolnicah.

Ananda joga je fizično nezahtevna vadba. Asane (telesne položaje) prepleta s pranajamami (dihalnimi tehnikami). Posebnost stila je uporaba miselnih afirmacij za dosego bolj ozaveščenega bivanja.

Anasura joga – pomeni `srčna` vadba in je spiritualno navdihujoč stil joge. (Popularna v ZDA, pri nas je ne poučujejo. )

Ashtanaga vinyasa joga je fizično izredno zahtevna, atletska vadba, ki temelji na točno določenem zaporedju vaj, ki se povezujejo z vinyasami (tekočim gibalnim zaporedjem). Odsvetuje se popolnim začetnikom ali ljudem s poškodbami.

Bikram joga poznana tudi kot hot joga – zaporedje 26 poz se izvaja v prostoru, ogretem na 39 ? C! Zelo vroče, torej. Tako pride do intenzivnih raztegov, detoksifikacije mišic in organov ter veliko veliko potenja. To obliko vadbe boste našli le v ZDA in ponekod po Evropi.

Free flow vinyasa joga je podobna ashtanga vinyasa stilu, le da sama vadba ne temelji na točno določenem zaporedju asan. Je fizično zahtevna vadba, ki povezuje dihanje s tekočim gibanjem. Meditacija v gibanju. Ponekod jo boste srečali tudi pod malce bolj športnim izrazom power joga.

Iyengar joga temelji na izredni preciznosti in poravnavi vadečih. Med vadbo boste uporabljali različne pripomočke, ki vam omogočajo popolnejšo izvedbo asan. Je nežen stil joge, ki pa skozi detajliran pristop posameznika seznani z vsemi aspekti telesne poravnave.

Joga v vsakdanjem življenju je sistem joge, ki poudarja tudi socialno in spiritualno zdravje. V ospredju ni le vadba našega telesa, temveč umiritev skozi meditacijo.

Kundalini joga temelji na teoriji dviga energije po hrbtenici (kandulini energija). Za vadbo je značilno veliko pranajam in ponavljajočih, sekvenčnih vaj za razgibavanje hrbtenice. Vadba je lahko precej aerobno intenzivna.

Šivananda joga združuje vadbo pranajame, klasičnih asan in relaksacije. Temelji na nežnem pristopu k posamezniku.

Za konec ozirama vaš začetek vadbe joge

Ne glede za kateri stil joge se boste odločili, se zavedajte, da vsaka prava vadba joge temelji na principih povezovanja uma, duha in telesa.

Ne glede na to, ali se boste med vadbo dodobra prepotili ali pa večino časa ležali pokriti z odejo – na koncu vadbe bi moral biti učinek podoben: počutiti se dobro v družbi s samim seboj, začutiti povezanost sebe z vsem stvarstvom in občutek želje po nadaljnji osebnostni rasti. Zato joga ni le telesna vadba, saj na človeka gleda holistično.

Če iz imena centra, ki ga obiskujete, ni točno razvidno, kakšen stil joge poučujejo, povprašajte učitelja in zagotovo vam bo z veseljem razložil vso teorijo, ki je v ozadju.

Daša Lakner, učiteljica flow joge IYF

Značke: jog stili

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri