Kronično ledvično bolezen je najbolje odkriti zgodaj
Zaradi kronične ledvične bolezni (KLB) vsako leto umre več kot pol milijona žensk po svetu. Z zgodnjim odkrivanjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni in preprečimo odpoved ledvic.
Ledvice iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin, in odvečno tekočino ter tako vsak dan prečistijo 180 litrov krvi in izločijo do 2 litra seča, z njim pa škodljive presnovke. Ledvice v telesu opravljajo še vrsto drugih pomembnih nalog – najpomembnejše so uravnavanje krvnega tlaka, število rdečih krvnih telesc ter vzdrževanje ustreznega kislo-bazičnega ravnovesja v krvi in ravnovesja elektrolitov (kalija, fosfata, natrija, kalcija, magnezija …).
8. marec – svetovni dan ledvic
Letošnji svetovni dan ledvic je bil posvečen ozaveščanju o kronični ledvični bolezni pri ženskah in nosečnicah. Kronična ledvična bolezen (KLB), ki sicer prizadene oba spola, povzroča hude zaplete in lahko vodi v odpoved ledvic ali prezgodnjo smrt zaradi srčno-žilnih bolezni. V svetu za to boleznijo trpi približno 195 milijonov žensk, vsako leto pa ji podleže kar 600.000 žensk. V različnih bolnišnicah po Sloveniji so v sodelovanju z Zvezo društev ledvičnih bolnikov ob svetovnem dnevu organizirali različne dogodke, na katerih so opravljali meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in testirali seč na prisotnost beljakovin, ki je zgodnji znak KLB. Sicer so znaki te bolezni precej neznačilni, pojasnjuje nefrologinja dr. Marjeta Mravljak iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kjer imajo od leta 2010 posebno ambulanti za KLB, v kateri trenutno oskrbujejo kar 300 bolnikov s kronično ledvično boleznijo: »Ledvice ne bolijo. Govorimo o tihi bolezni, saj je KLB težko prepoznati. Bolezen se lahko pokaže z zvišanim krvnim tlakom, lahko se pojavijo spremembe pri odvajanju seča (penjenje seča) ali otekanje nog. Najpogosteje pa je ledvična bolezen ugotovljena naključno. Pomembni so redni pregledi bolnikov, pri katerih je KLB pogostejša (sladkorni bolniki, bolniki z dolgoletno, slabo urejeno arterijsko hipertenzijo, prekomerno telesno težo, bolniki, ki imajo sorodnika z ledvično boleznijo …).
Večje tveganje za KLB imajo tudi starejši, pri katerih so pogosteje pridružene druge kronične bolezni, kot sta sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sta hkrati tudi najpogostejša dejavnika tveganja za razvoj KLB.«
Zmanjševanje beljakovin v seču
Kot za številne druge kronične bolezni tudi za ledvično velja, da je povezana z nezdravim življenjskim slogom pa tudi z drugimi kroničnimi stanji. KLB postopno slabša delovanje ledvic, nezdravljena bolezen pa vodi v odpoved ledvic, lahko tudi v srčno ali možgansko kap. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na hitrejše napredovanje kronične ledvične bolezni,
je zvišan krvni tlak. Če KLB privede do ledvične odpovedi, bolnik potrebuje hemodializo ali presaditev ledvic, sicer zaradi zastrupitve telesa umre. Z zdravili za zmanjševanje količine beljakovin v seču upočasnjujejo ali celo popolnoma ustavijo proces pešanja ledvic. Ob tem pa je zelo pomembno, da ima bolnik urejen krvni tlak, se zdravo prehranjuje, redno giblje in redno jemlje predpisana zdravila.
Ledvice in nosečnost
Ker je bil letošnji svetovni dan ledvic posebej posvečen ozaveščanju o KLB pri ženskah in nosečnicah ter preprečevanju okužb sečil, smo nefrologinjo dr. Mravljak iz slovenjegraške bolnišnice vprašali tudi, kako ledvična bolezen vpliva na potek nosečnosti in kako nosečnost na kronično bolezen? »Nosečnost lahko pospeši slabšanje ledvične bolezni. Za nosečnost se odločajo tudi čedalje starejše ženske, ki imajo pogosteje pridružene kronične bolezni. Bolnice s kronično ledvično boleznijo imajo pogostejše zaplete med nosečnostjo, pogostejši so tudi spontani splavi in prezgodnji porodi. V primeru zelo prezgodnjega poroda (pred 32. tednom nosečnosti) ima lahko nedonošenček težave vse življenje. Eden najhujših zapletov je namreč lahko cerebralna paraliza.
Bodoče mamice, ki se jim ob rednih pregledih pri ginekologu odkrije ledvično bolezen ali pa imajo kronično ledvično bolezen znano že od prej, se sočasno vodijo tudi pri nefrologu. Pregledi so pogostejši, nosečnice pa vodijo v terciarni bolnišnici.«
Preprečevanje okužb sečil
Čeprav se okužbe spodnjih sečil redkeje prenesejo navzgor na ledvice, jih je pomembno preprečevati. »Okužbe sečil pri ženskah v rodni dobi so zelo pogoste. Ob vnetju sečnega mehurja bolnice čutijo pekočo bolečino ob odvajanju seča, na vodo jih tišči pogosteje, odvajajo majhne količine motnega seča, ki ima neprijeten vonj ali je celo krvav, ob tem se bolnice tudi slabo počutijo in čutijo bolečino nad sramno kostjo, ki seva v križ. Okužbe sečil zdravimo z antibiotiki,« pojasnjuje dr. Mravljakova, ki za preprečevanje okužb sečil zdravim ženskam priporoča vnos večjih količin tekočine in opozarja: Če se okužbe pojavljajo po spolnih odnosih ali čutijo potrebo po odvajanju seča po spolnem odnosu, odsvetujemo kopeli in priporočamo prhanje.
Odsvetuje se uporaba preparatov za intimno nego ali izpiranje nožni ce, saj ti ukrepi lahko spremenijo normalno zaščitno nožnično bakterijsko floro. Priporočamo skrb za redno prebavo in brisanje po odvajanju blata od spredaj nazaj. Spolno prenosljive okužbe preprečimo z uporabo kondoma. Pri ženskah v menopavzi lahko ginekolog predpiše estrogenske preparate
za preprečevanje suhe sluznice nožnice, pri inkontinenci seča se priporočajo Keglove vaje, včasih kirurški poseg, ki je lahko način zdravljenja tudi pri zastajanju seča. Zaščitno delujejo preparati brusnic in D-manoze. V primeru pogostih okužb in težavah bolnice pa se zdravnik lahko odloči za zaščitne odmerke antibiotika tudi več mesecev.«