Poleti se izogibajmo soncu in kačam

Aktivne počitnice v naravi prinašajo različna tveganja, med drugim tudi sončne opekline in pike kač. Ob piku kače čim prej poiščite zdravniško pomoč, ob sončni opeklini pa vzemite aspirin ali drug nesteroidni antirevmatik.

Poleti se izogibajmo soncu in kačam - Foto: Profimedia

Glejte pod noge!

Kača ne preži na človeka in se mu, če le more, izogne, napade pa le, kadar je ogrožena. Zato je za preprečevanje kačjega pika najbolj pomembno zaščitno ravnanje, ki vključuje izogibanje nevarnim območjem. Zato med hojo v naravi stalno opazujmo okolico in mesto svojega koraka, izberimo primerno obutev in oblačila, saj so kačji ugrizi najpogostejši v spodnji del nog, pod kolenom.

Če kačo vidimo, mirujmo, saj se bo, če bo imela le priložnost, prva umaknila. V primeru pika kače, do katerega pride najpogosteje po nesreči, ko nekdo nenamerno stopi ali zagrabi kačo, pa je nadvse pomembno pravilno in hitro ukrepanje. Toda v tolažbo – v Sloveniji sta strupeni le dve vrsti kač, in sicer modras in gad.

Obe kači sta ogroženi, gad je v nižinskih predelih skoraj iztrebljen, modras pa nasploh zelo redek, opozarjajo biologi. 

Prva pomoč ob kačjem piku

Če do pika sicer miroljubnih gada in modrasa, ki živita v Sloveniji, pride, je torej pomebno, da znamo pravilno ukrepati. Značilen znak kačjega pika sta vbodni ranici na koži v razdalji od pol do enega centimetra, ki rahlo ali tudi ne krvavita.

Po besedah zdravnice Vesne Tlaker, specialistke dermatovenerologije, ranice nikakor ne prevezujmo in krvi ne izsrkavajmo, ampak: »Prizadeto okončino imobilizirajte z rutko ali čim podobnim, da bo na miru, predvsem pa čim prej pokličite zdravniško pomoč. Ljudje so včasih prizadeti ud podvezovali, urezovali in podobno, vendar tega ne počnite, saj lahko s tem storite več škode kot koristi.«

Posledice pika strupene kače so lahko sistemske ali lokalne. Prve nastanejo zaradi vpliva kačjega strupa na živčevje in lahko povzročijo paralizo dihalnih mišic, lokalne posledice pa se kažejo kot bolečina, rdečina, oteklina, motnje pretoka krvi in posledično odmrtje mišičnega tkiva. Čimprejšnja zdravniška pomoč preprečuje hujše posledice kačjih pikov. Poškodovane, teh je vsako leto manj kot deset, v bolnišnici obdržijo na opazovanju, jim dajo sredstva proti bolečinam in tetanusu, protistrupom pa se izogibajo, saj ti za organizem niso nedolžni.

Kaj, če nas opeče?

Medtem ko smo se kot otroci radi pražili na soncu in so nas k temu spodbujali tudi starši, da bi bili deležni čim več vitamina D, nas dermatologi že vrsto let opozarjajo, da je vsako izpostavljanje soncu nevarno.

In če nas kljub zavedanju tega opeče? »Kožne opekline nastanejo pretežno zaradi UVB-žarkov, še hitreje ob vodnih površinah, snegu in peščenih plažah, ki dodatno odbijajo UV-žarke in je zato prejeta količina UV-sevanja še večja,« razloži doc. dr. Katja Žmitek.

»Spremembe na koži se pokažejo 2 do 4 ure po izpostavljanju UV sevanju, najmočneje pa se izrazijo po 24 urah. V koži se poveča vsebnost vnetnih mediatorjev, ki izzovejo značilno rdečino in oteklino, ki se lahko stopnjuje do pojava mehurjev. Obseg opekline je odvisen od časa izpostavljanja in moči UV-žarkov. Poleg rdečine je koža na dotik vroča, pojavljajo pa se tudi bolečine, srbenje, pekoč občutek. Stanje lahko spremlja tudi splošno slabo počutje in glavobol,« pojasni doc. dr. Žmitkova.

Najboljša je seveda preventiva, a če vendarle pride do opeklin, si lahko pomagamo s sredstvi za pomiritev kože v obliki gelov, krem, oljnih  pripravkov, ki vsebujejo ekstrakt kamilice, gel aloje, pantenol, antioksidante ipd. »Vzemite aspirin ali drug nesteroidni antirevmatik in opeklino hladite s hladnimi obkladki. To naj bo tkanina, namočena v hladno vodo, ki jo zamenjate na vsakih pet do deset minut. V tkanino lahko zavijete tudi led in si tako pripravite hladen obkladek. Nikakor pa opeklin ne mažemo z limono, jogurtom ali čim podobnim, temveč z namensko kremo ali losjonom, ki ste ga kupili v lekarni. Sicer pa naj ponovno poudarim: dermatologi si želimo, da ljudje sploh ne bi porjaveli od sonca,« pove dermatovenerologinja Vesna Tlaker, dr. med.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri