Le petina oseb s shizofrenijo je sposobna obdržati plačano službo na primarnem trgu dela in le tretjina jih je sposobna ohraniti stabilno razmerje. Približno toliko bolnikov s shizofrenijo doživi samo eno epizodo v svojem življenju in se nato vrne v normalno življenje. Nadaljnja tretjina bolnikov ima več epizod, a se njihovo delovanje med epizodami normalizira, medtem ko tretjina bolnikov trpi za kroničnim potekom bolezni z oslabljenim delovanjem. Približno 10 odstotkov bolnikov s shizofrenijo stori samomor.

Do nedavnega zdravil, ki bi odločilno vplivala na celostno izboljšanje stanja, ni bilo. Šele v zadnjem času se je pojavilo novo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na negativne simptome in
pomoč pri boljšem počutju bolnikov. To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov
shizofrenije.

Prizadeta tako bolnik kot družina

Shizofrenija spada med psihotične duševne motnje, torej tiste, ki s svojimi simptomi izrazito prizadenejo bolnika in njegovo družino, hkrati pa zelo  pogosto osiromašijo bolnikovo sposobnost uvida v bolezen in s tem še povečajo težave pri zdravljenju, je pojasnil prim. Andrej Žmitek iz psihiatrične bolnišnice Begunje in dodal, da se običajno smatra, da je pogostost (prevalenca) shizofrenije okoli en odstotek, pri čemer med večjimi populacijami ni pomembnih razlik.

V Sloveniji ima shizofrenijo torej okoli 20.000 prebivalcev. Ni podatkov, da bi
se pogostost s časom bistveno spreminjala. Shizofrenija je dedna bolezen, vendar način dedovanja ni enostaven in tudi ni dobro pojasnjen. Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov (ki imata enake gene) tveganje, da zboli tudi drugi, 50-odstotno. Če ima shizofrenijo eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli 10-odstotno.

Ločimo med pozitivnimi in negativnimi simptomi

Med simptomi so najbolj znani pozitivni, na primer halucinacije – zaznave brez realne osnove, večinoma akustične, in blodnje – napačna prepričanja, ki jih ni
mogoče spremeniti z logično razlago.

Negativni simptomi so na primer:

• pomanjkanje volje za socialne stike ali za druge aktivnosti,
• pretirano poglabljanje v svoj notranji svet,
• skromna verbalna produkcija tako po količini kot vsebini,
• odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici.

“Negativne simptome težje prepoznamo kot pozitivne, saj se od običajnega duševnega funkcioniranja ne razlikujejo tako izrazito kot pozitivni. Kadar pozitivni simptomi niso prisotni, tudi ni vedno lahko ločiti negativnih od tistih pri depresiji. Načeloma pa je pri depresiji potrtost oziroma žalost bistveno bolj izražena,” je pojasnil razliko med njimi prim. Žmitek.

“Z antipsihotičnimi zdravili nam večinoma uspe pozitivne simptome povsem odpraviti ali pa vsaj bistveno ublažiti. Glede negativnih simptomov pa so ta zdravila praviloma bistveno manj učinkovita, lahko se celo zgodi, da se ob  zdravljenju negativni simptomi okrepijo. Zaradi svoje odpornosti proti zdravljenju negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo funkcioniranje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuresničena potreba,” je razložil prim. Žmitek.

Glede ciljev zdravljenja shizofrenije je še povedal prim. Žmitek, da sta v glavnem dva: najprej odpraviti bolezenske simptome, nato pa vrniti funkcioniranje bolnika na raven pred začetkom bolezni: “Tako imenovano stanje okrevanja, ko sta v pretežni meri izpolnjena oba cilja in dobro psihično stanje traja več let, za zdaj doseže le nekaj več kot 10 odstotkov bolnikov.”

Po novem bomo lahko zdravili tudi negativne simptome

“Dosedanja zdravila za zdravljenje shizofrenije so bila sicer brez dvoma učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju tako imenovanih pozitivnih
simptomov (blodnje in halucinacije), mnogo manj pa so delovala na področju zmanjševanja negativnih simptomov (motnje volje, socialni umik, splitvenost
čustvovanja),” je potrdil tudi prof. Tavčar iz Univerzitetne psihiatrične klinike
v Ljubljani. “Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na omenjene receptorje. To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije,” je
povedal profesor Tavčar. 

Pomembno je jemati zdravila

Nataša, bolnica s shizofrenijo, se je spomnila začetkov, ko je bolezen izbruhnila. Njej se je zgodilo kmalu po 20. letu in v bolnišnici ji je ob strani stala vsa družina. Povezanost bolnika z družino, tudi pozneje, ko ni bila več v bolnišnici, je zelo pomembna, je poudarila, in še posebej dobro sodelovanje z zdravnikom. “Svojemu psihiatru moraš zaupati in se mu odpreti. Le tako ti bo lahko pomagal!”

Zelo pomembno je tudi, da redno jemlješ predpisana zdravila. Čeprav včasih
mine precej časa, preden z zdravnikom ugotovita, katera in kolikšen odmerek je
potreben za optimalno počutje, je pri tem treba vztrajati. Bolniki si želijo zdravil, ki bi imela čim manj stranskih učinkov, moteča je zaspanost, letargija in oseben občutek, ki traja prvo uro po njihovem zaužitju. “Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo brez tablet življenje spet pekel. In tega si seveda ne želiš,”je pojasnila Nataša, bolnica, ki ima shizofrenijo že 22 let.