V sedmem tednu priprav na dirko Istria 300 našim kolesarjem ni bilo več treba ugibati, ali trening deluje. Rezultati so postali zelo konkretni, do glavnega izziva pa jih zdaj loči manj kot tri tedne.
Sedem tednov treningov je že dovolj dolgo obdobje, da se začnejo kazati zelo konkretni rezultati. Včasih jih opazimo na štoparici, drugič na klancu, ki ga premagamo lažje kot nekoč, ali pa preprosto v občutku, da po več urah na kolesu ostajamo precej bolj sveži.
Naši udeleženci projekta Moja prva kolesarska dirka so v sedmem tednu dobili kar nekaj takšnih potrditev.
Matej je na istem vzponu kar trikrat izboljšal svoj osebni čas, Jan je uspešno opravil intervale, za katere je bil prepričan, da so zanj pretežki, Eva pa je sama opravila približno 70-kilometrsko turo. Za Anžeta Š. in Anžeta K. je največji preizkus prišel na L’Etape Slovenia, kjer sta lahko svojo trenutno pripravljenost preverila tudi v tekmovalnih razmerah.
Do Istria 300 je vse manj časa in rezultati večtedenskega dela postajajo vse bolj očitni.
Spremljajte projekt Moja prva kolesarska dirka iz prve vrste
Če se tudi sami pripravljate na kolesarski izziv ali želite svoje vožnje dvigniti na višjo raven, se prijavite na naš brezplačni novičnik in spremljajte, kaj bodo naslednji tedni prinesli naši šesterici.
Poleg vtisov naših kolesarjev boste vsak teden prejeli sveže vsebine, ki vam bodo pomagale bolje razumeti trening, prehrano in pripravo na kolesarske izzive, ne glede na to, ali vas čaka prva dirka ali pa želite zgolj uživati v boljših vožnjah.
Prejeli boste:
- primere tedenskih treningov,
- nasvete trenerja za različne stopnje pripravljenosti,
- priporočila športnega nutricionista,
- smernice za prehrano pred treningom, med njim in po njem,
- uporabne nasvete o izbiri kolesa, opreme in dodatkov,
- zgodbe in napredek vseh šestih udeležencev projekta.
Na brezplačni novičnik se prijavite tukaj:
Matej: trikrat na Rašico in trikrat osebni rekord
Matejev teden se je začel s prav posebno priložnostjo. Prvi trening je namreč sovpadal z obletnico poroke. Toda trening je trening, pravi Matej. Rešitev je bila preprosta: na kolo je povabil še ženo. Skupaj sta naredila prijeten krog, proti koncu pa morala nekoliko pospešiti, saj ju je že preganjala tema. Septembrski dnevi postajajo vse krajši in tudi to bo v prihodnjih tednih treba vedno bolj upoštevati pri načrtovanju popoldanskih treningov.
Intervalni trening je Matej nato prestavil na petkovo jutro in ga opravil še pred službo. Čakali so ga trije vzponi do vasi Rašica. Rezultat? Trije vzponi in trikrat nov najboljši osebni čas. Koliko je ura pokazala, Matej za zdaj še noče izdati. Je pa napredek še en lep pokazatelj, da se tedni strukturiranega treninga poznajo tudi na cesti.
»Vsakič sem dosegel najboljši osebni čas, ki pa bi ga zaenkrat še zadržal zase,« je skrivnosten Matej.
Eva: 70 kilometrov sama in vse več poslušanja lastnega telesa
Eva je v sedmem tednu nabrala precej raznolike kilometre. V torek se je sama odpravila na približno 70 kilometrov dolgo turo proti Gorenjski. Kolesarska pot, svež asfalt in pogledi proti goram so poskrbeli, da so kilometri minevali hitreje, med potjo pa je poskrbela tudi za energijo z dvema krajšima postankoma za 4Endurance gel.
Že naslednji dan je bil namen vožnje povsem drugačen. S prijateljico se je odpravila proti Višnji Gori, vendar tokrat ni spremljala povprečne hitrosti ali lovila kilometrov. Zaradi stare poškodbe hrbta je želela predvsem preveriti svojo držo na kolesu in opazovati, kako se telo odziva med vožnjo. Tempo je zato ostal dovolj umirjen, da sta se lahko ves čas normalno pogovarjali.
V četrtek jo je čakal še jutranji intervalni trening z Neli na Gornjem Igu. Sonce je obljubljalo prijetno jutro, toda ob spustu sta hitro dobili opomnik, da septembrsko sonce ne pomeni več nujno poletnih temperatur. Po vzponu in intervalih ju je pošteno zazeblo.
Eva tako ne nabira samo vedno več kilometrov. Vse bolje spoznava tudi svoje telo in različne vrste treninga, kar je za nekoga, ki je še pred nekaj tedni šele spoznaval cestno kolesarstvo, pomemben del napredka.
»Tokrat mi kilometri in hitrost niso bili toliko pomembni. Želela sem predvsem opazovati svojo držo na kolesu in preveriti, kako se odziva hrbet,« pove Eva.
Jan: mislil je, da so številke previsoke, Blaž pa ni popustil
Jan se je medtem vrnil k rutini, ki jo zdaj že dobro pozna: začetek tedna in VO2max intervali. Ko je pogledal predpisane številke, je trenerju Blažu Debevcu hitro sporočil, da se mu zdijo nekoliko previsoke. Blaža tarnanje ni bil prav posebej ganilo in je vztrajal pri načrtu.
Izkazalo se je, da je imel prav. Jan je intervale opravil po navodilih, kar je zanj še ena potrditev, da se je forma po poletnem dopustu vrnila.
V četrtek ga je čakal trening, ki se ga je še nekoliko bolj bal. Na programu so bili dolgi, 25-minutni sweet spot intervali. Za tako dolg enakomeren napor je bilo treba najprej najti primeren klanec. Izbral je Rakitno, ki je bila ravno dovolj dolga za en interval, za moralno podporo pa se mu je pridružil še sodelavec in z njim opravil oba vzpona.
Po sobotni krajši aktivaciji je nedelja prinesla še 110 kilometrov dolgo vožnjo s prijatelji po Dolenjski. Na trasi ni manjkal niti Janov najljubši vzpon od izvira Krke proti Grosuplju. Pred njim je zdaj naporen osmi teden, vendar se ga tokrat ne boji. Nasprotno.
»Forma se je po dopustu očitno vrnila. Vesel sem, da mi Blaž ne popusti tako hitro, in ker vidim, kako se forma dviguje, se naslednjega tedna zares veselim,« je navdušen Jan.
Anže Š.: na L’Etape je dobil odgovor, ali trening zares deluje
Anže Š. je imel ves teden v mislih nedeljo. Že pred začetkom projekta je bil prijavljen na krajšo, približno 80-kilometrsko traso L’Etape Slovenia, zato je Blaž treninge v zadnjih dneh prilagodil tako, da bi na start prišel čim bolj svež. To pa ni pomenilo, da je bil teden preprost. Služba, rojstni dan hčerke in druge družinske obveznosti so pomenile, da je moral biti urnik načrtovan skoraj do minute.
Prvi krajši trening je vseboval štiri triminutne intervale v coni 5. V nogah je še čutil nedeljsko dolgo vožnjo, vendar ga je Blaž pomiril, da je tak občutek pričakovan. Sledila je lahka dvourna vožnja s tremi tempo odseki, nato pa sobotna aktivacija po cestah, ki jih je Anže dobro poznal že kot otrok. Krog okoli Šmarne gore, ki je bil zanj nekoč velik podvig, je danes postal tako kratek, da ga je moral za trening še podaljšati.
Pred nedeljsko dirko je posebno pozornost namenil tudi prehrani in večjemu vnosu ogljikovih hidratov.
Na L’Etape je imel nato tri prioritete: varno priti do cilja, upoštevati Blaževa navodila glede tempa in prehranjevanja ter šele nato razmišljati o rezultatu. Na cilj je prišel brez krize in z občutkom, da bi lahko nadaljeval. Prav na takšnem dogodku je, pravi, prvič zares občutil, kaj so prinesli tedni treninga. Dodaten zagon so mu ob poti dajale tudi njegove najzvestejše navijačice, žena in hčerki.
»Neverjetno je, kako se rezultati treninga poznajo. To zares spoznaš šele na takem dogodku. Na cilj sem prišel brez krize in predvsem z občutkom, da sem naredil dober trening,« je zadovoljen Anže.
Anže K.: boljši čas, boljša uvrstitev in predvsem več vzdržljivosti
Tudi za Anžeta K. je bil L’Etape Slovenia eden pomembnejših dogodkov letošnje sezone. Zato so bili treningi v sedmem tednu nekoliko krajši. V torek in četrtek je opravil zahtevnejše intervale, preostale vožnje pa ostale v coni 2. Glavno dogajanje se je začelo v soboto.
Anže je želel konec tedna izkoristiti v celoti, zato se je najprej udeležil 34-kilometrske dirke dvojic. S kolegom sta vozila na polno in med 28 dvojicami osvojila tretje mesto. Prijavil se je tudi na družinsko vožnjo s sinom, ki pa je zaradi močnega dežja odpadla.
V nedeljo je sledil veliki finale. Na startu dolge trase L’Etape je bil Anže letos precej bolj sproščen kot v prejšnjih letih. Tudi zaključne vzpone je lahko odpeljal s solidno močjo, kar je potrdilo nekaj, kar mu Blaž govori že nekaj časa: njegova vzdržljivost je letos na precej višji ravni.
Na koncu je dosegel oba cilja. Izboljšal je lansko uvrstitev in svoj čas. Toda še pomembnejši od številk je bil občutek, kako je dosegel rezultat.
»Letos me ni nikjer ''zabilo''. Tudi končne vzpone sem odpeljal s solidno močjo, kar potrjuje to, kar mi je govoril Blaž: letos sem veliko bolje pripravljen v smislu vzdržljivosti,« ponosno pove Anže.
Sedmi teden je našim kolesarjem ponudil kar nekaj številk, na katere so lahko ponosni.
Matej je trikrat izboljšal osebni čas. Eva je sama opravila približno 70 kilometrov. Jan je zmogel intervale, za katere je sprva menil, da so zastavljeni previsoko. Anže K. je izboljšal rezultat na L’Etape, Anže Š. pa je zahtevno dirko končal brez krize in z občutkom, da ima v nogah še precej energije.
Toda morda je še bolj zanimivo tisto, česar štoparica ne pokaže.
Eva zna bolje poslušati svoje telo. Jan vedno bolj zaupa procesu in trenerju. Anže Š. po več tednih dolgih treningov vidi, da lahko tudi na zahtevnem vzponu ostane svež. Anže K. pa je v zadnjem delu dirke, kjer so ga prejšnja leta že dohitevale posledice utrujenosti, letos ohranil moč.
Do Istria 300 je zdaj manj kot tri tedne. V tem delu priprav ne bo več pomembno samo, koliko kilometrov lahko naši kolesarji še naberejo. Vedno pomembnejše bo, da na start 3. oktobra pridejo pripravljeni, samozavestni in dovolj sveži, da bodo lahko pokazali vse, kar so zgradili v zadnjih tednih.
Spremljajte projekt Moja prva kolesarska dirka in preverite, kaj bodo prinesli zadnji tedni priprav na največji izziv letošnje jeseni.