Projekt Moja prva kolesarska dirka se je tudi uradno premaknil na cesto. Šest kolesarjev z različnimi izkušnjami in cilji je uspešno opravilo prvi teden sistematičnih priprav na dirko Istria 300.
Pred njimi sta dva meseca treningov, prilagajanja, novih znanj in izzivov. Nekateri se s strukturiranim treningom srečujejo prvič, drugi že dobro poznajo cone, intervale in merilnike moči. Prav v tem je posebnost projekta: pokazati, kako se lahko na kolesarsko preizkušnjo pripravljajo ljudje z zelo različnimi izhodišči.
Pod vodstvom trenerja Blaža Debevca vsak udeleženec sledi programu, ki je prilagojen njegovi trenutni pripravljenosti, vsakodnevnim obveznostim in izbrani razdalji. Že prvi teden je pokazal, da trening ni samo vprašanje močnih nog. Pomembni so tudi dobra organizacija časa, prilagajanje vremenu, premišljena prehrana in pripravljenost sprejeti, da počasneje včasih pomeni tudi bolje.
Kako so prvi teden doživeli naši kolesarji?
Matej: prvič sistematično in pod budnim očesom trenerja
Matej se pripravlja na traso Istria 135, prvi teden pa je zanj pomenil tudi prvo izkušnjo s sistematično načrtovanimi kolesarskimi treningi. Ker trenutno še nima merilnika moči, sta z Blažem intenzivnost razdelila glede na počutje in srčni utrip.
Prvi trening je opravil kar med potjo v službo. Vožnjo je podaljšal čez Gameljne in Tacen, pogovorni tempo pa preverjal tudi z občasnim popevanjem. Drugi trening je opravil skupaj z Janom, pri čemer sta hitro ugotovila, da skupna vožnja zahteva kar nekaj usklajevanja in potrpežljivosti.
Teden je zaključil z daljšo vožnjo proti Trojanam. Zaradi gneče se je odpovedal načrtovanemu krofu, a nič hudega: energijo je nadomestil z energijsko ploščico 4Endurance 2:1 Jelly bar Brownie, na poti domov pa ga je pričakal še veter v prsa.
»Prvi teden sem res užival. Noge sem seveda čutil, ampak je za zdaj vse pod nadzorom,« pravi Matej, ki mu je trenerjeva pohvala dala še dodaten zagon.
Eva: vsak trening prinese nekaj novega
Za Evo je bil prvi teden predvsem teden spoznavanja novega kolesa. Ker še ni imela nameščenega števca, so ji pri tempu in navigaciji pomagale prijateljice. Njen glavni cilj je trenutno preprost: navaditi se na kolo, osvojiti prestavljanje in med vožnjo postati bolj sproščena.
Prvi trening je opravila skupaj z Neli. Med vožnjo je prvič vadila pitje, sprva nekoliko zadržano, nato pa z vsakim poskusom bolj samozavestno. Drugi trening je prinesel nekaj začetnega nelagodja zaradi sedeža, a je bolečina po prvih kilometrih popustila in vožnja je znova postala prijetna.
Ob koncu tedna se je prvič odpravila na samostojno vožnjo in preizkusila tudi nov števec, ki jo je vodil po ravninski poti na Štajerskem.
»Nad prvim tednom sem navdušena in se veselim prihodnjega,« pravi Eva, ki ob treningih odkriva tudi nove dele Ljubljane in njene okolice.
Jan: prilagajanje načrta in prve lekcije o intenzivnosti
Jan je že na začetku potreboval nekaj prilagoditev, saj ga je ob koncu tedna čakal dopust. Z Blažem sta zato spremenila razpored prvega in naslednjih tednov, kar je lep primer, kako pomembno je trening umestiti v resnično življenje.
Prvo dolgo vožnjo je opravil s sodelavcem, ki mu je pomagal ohranjati pogovorni tempo. Kljub občutku, da se vozi počasi, je trener ocenil, da je bila vožnja premočna. Po dopustu ga zato najverjetneje čaka FTP-test in natančnejša nastavitev con.
Sledili so intervali na trenažerju pozno zvečer in prvi tempo intervali na klancu skupaj z Matejem. Ker mu je zmanjkalo klanca, je namesto treh opravil dva močnejša intervala, a hitro izvedel, da večja moč ne nadomesti izpuščenega obsega.
»Vseeno je Blaž pohvalil trud in predanost, zato je bil zame prvi teden odličen,« pravi Jan.
Neli: počasneje je včasih zahtevneje
Neli je teden začela z lahkotno vožnjo skupaj z Evo. Čeprav se sliši preprosto, je hitro ugotovila, da ji vožnja v drugi coni predstavlja izziv, saj je vajena hitrejšega in intenzivnejšega tempa.
Pri intervalnem treningu se je nekoliko izgubila in si nehote podaljšala ogrevanje, zaradi česar je imela s seboj premalo hrane. Kljub temu ji je bila strukturiranost treninga všeč, saj je ves čas vedela, kaj mora narediti. Med vožnjo sta jo prehiteli tudi kolesarki v dresih Istria 300, kar je bilo lepo opozorilo na cilj, ki jo čaka.
Teden je zaključila z daljšim kolesarskim izletom, pri katerem je bolje načrtovala prehrano. Razlika v počutju in izvedbi je bila očitna.
»Na splošno sem iz tedna odnesla predvsem to, da moram še vaditi vožnjo v nižjih conah in biti bolj pozorna na prehrano med daljšimi ali nepredvideno podaljšanimi treningi,« zaključuje Neli.
Anže Š.: iskanje pravega klanca na dopustu
Anže Š. je prvi teden priprav preživel na dopustu, vendar je kolo vzel s seboj. Ker je imel več časa kot običajno, mu je Blaž pripravil treninge vsak drugi dan.
Čeprav je vajen merilnika moči in intervalnega treninga, je pred začetkom čutil nekaj treme, saj doslej ni bil navajen, da njegovo delo spremlja trener. Dodaten izziv je predstavljal teren na manjšem otoku, z nenehnimi vzponi in spusti, zato je težko ujeti enakomeren ritem.
Največ dela mu je povzročilo iskanje dovolj dolgega klanca za trening treh dvanajstminutnih intervalov. Po raziskovanju otoka je našel primerno traso, zadnjih 200 metrov z 22-odstotnim naklonom pa ga je vseeno nekoliko presenetilo.
Po vrnitvi domov je opravil še pet ur dolg trening, pri katerem je poleg baze treniral tudi prehrano. Vsakih 30 minut je moral zaužiti gel ali ploščico ter tako doseči približno 75 do 90 gramov ogljikovih hidratov na uro.
»Trudim se biti dober in vzoren učenec. Za zdaj se dobro držim in se veselim naslednjega tedna,« pravi.
Anže K.: od padca motivacije do petih uspešnih intervalov
Anže K. je v prvi teden vstopil nekoliko previdneje, saj je letos že dvakrat zbolel tik pred dirko. Z Blažem sta zato načrt sproti prilagajala njegovemu počutju.
Po lažji sobotni vožnji bi moral v nedeljo nastopiti na vzponu na Pokljuko, vendar sta se s trenerjem zaradi slabše forme in padca motivacije odločila drugače. Namesto dirke je opravil šesturno vožnjo v pogovornem tempu po makadamih Pokljuke, planine Zajamniki, Bohinja in Jelovice.
Odločitev se je izkazala za pravo, saj se mu je med vožnjo vrnilo veselje do kolesarjenja. Sledili so zahtevni intervali na trenažerju, lažja vožnja in pet petminutnih intervalov v rdeči coni na njegovem priljubljenem klancu iz Krope proti Jamniku.
»Trening je bil težak ampak sem se dobro počutil in vseh 5 intervalov odpeljal z odliko, še ena kljukica. Se je pa ta dan občutno spet vrnila motivacija kar pa tudi ni slabo,« še dodaja Anže K.
Prvi treningi so pokazali, da ima vsak udeleženec svoj izziv. Nekdo se uči voziti počasneje, drugi prvič sledi strukturiranemu programu, tretji išče dovolj dolg klanec na dopustu, četrti pa ugotavlja, kako trening vključiti med službo, družino, dopust in druge obveznosti.
V prihodnjih tednih bodo treningi postajali zahtevnejši, vožnje daljše, pomembnejša pa bo tudi prehrana, regeneracija in dobra razporeditev časa. Prav te male in velike lekcije bomo v projektu Moja prva kolesarska dirka spremljali vse do štartne črte dirke Istria 300.
Če se tudi sami pripravljate na kolesarski izziv ali bi radi svoje kolesarjenje dvignili na višjo raven, spremljajte naš projekt. Vsak teden bomo delili vtise udeležencev, nasvete trenerja, primere treningov in uporabne informacije, ki jih boste lahko prenesli tudi na svoje vožnje.