Sedež, položaj na kolesu, tlak v gumah in celo izbira prestav se na kratki vožnji morda ne zdijo odločilni. A po šestih ali desetih urah je lahko zgodba povsem drugačna. Trener Blaž Debevec pojasnjuje, zakaj je na dolgih razdaljah udobje del hitrosti in zakaj nove opreme nikoli ne bi smeli prvič preizkusiti na dan dogodka.
Prvo uro je vse v redu. Po dveh urah začutite rahlo nelagodje na sedežu. Čez nekaj časa vas začne vleči v križu, dlani postajajo vedno bolj občutljive, na vsakem klancu pa si želite še eno lažjo prestavo.
Na krajši vožnji bi bile to morda samo manjše nevšečnosti. Ko je pred vami 100, 200 ali celo 300 kilometrov, lahko postanejo precej večja težava. Pri pripravah na dolge kolesarske preizkušnje zato ni pomembna samo telesna pripravljenost. Pomembno je tudi, kako dobro je na večurno vožnjo pripravljeno naše kolo.
Trener projekta Moja prva kolesarska dirka Blaž Debevec opozarja, da udobja ne smemo razumeti kot nekaj, kar je pomembno samo za prijetnejšo vožnjo. Na dolgih razdaljah lahko neposredno vpliva tudi na našo učinkovitost.
»Na dolgih razdaljah udobje ni luksuz. Udobje je del hitrosti, ker ti omogoča, da lahko dlje časa voziš sproščeno in učinkovito,« opozarja Blaž.
Se tudi sami pripravljate na prvo kolesarsko dirko?
Če se tudi sami pripravljate na daljšo kolesarsko preizkušnjo, se prijavite na naš novičnik in spremljajte projekt Moja prva kolesarska dirka iz prve vrste. Skupaj z našimi šestimi kolesarji in trenerjem Blažem Debevcem bomo do dirke Istria 300 še naprej odkrivali, kako trenirati pametneje in se na svoj veliki kolesarski cilj pripraviti čim bolje.
Na brezplačni novičnik se prijavite tukaj:
Kar vas moti po eni uri, vas lahko po šestih ustavi
Pri krajšem treningu lahko marsikatero težavo preprosto potrpimo. Morda sedež nekoliko tišči. Položaj krmila ni idealen. Čevlji pritiskajo na napačnem mestu. Po eni uri pridemo domov in na težavo hitro pozabimo.
Na dolgi vožnji se lahko zgodba povsem spremeni.
Majhno nelagodje se ponavlja tisočkrat z vsakim obratom pedal. Po več urah začnemo zaradi bolečine spreminjati položaj na kolesu, izgubljamo sproščenost in porabljamo več energije. Težava, ki je bila na začetku skoraj neopazna, lahko postane eden glavnih razlogov, da zadnji del vožnje postane precej težji.
Prav zato je pomembno, da na dolgih treningih ne spremljamo samo hitrosti, moči ali srčnega utripa. Vprašajmo se tudi: "Kako se počutim na kolesu po treh, štirih ali petih urah?"
Sedež je pomemben, toda ni edini
Ko kolesar začne na daljših vožnjah čutiti nelagodje, je sedež pogosto prvi osumljenec. Včasih upravičeno, vendar rešitev ni vedno samo nakup drugega sedeža.
Pomemben je celoten položaj na kolesu: višina in položaj sedeža, doseg do krmila, višina krmila ter način, kako je naše telo razporejeno med različnimi kontaktnimi točkami. Če je položaj neustrezen, se lahko po več urah pojavijo bolečine v križu, vratu, dlaneh, kolenih ali drugih delih telesa.
Prav dolgi treningi so zato najboljši preizkus, ali nam nastavitev kolesa zares ustreza.
Pri tem je pomembna tudi potrpežljivost. Če spreminjamo več stvari hkrati, bomo težko ugotovili, katera sprememba je pomagala in katera povzročila novo težavo.
Ne pozabite na gume in tlak
Udobje na kolesu ni odvisno samo od tega, na čem sedimo. Pomembno vlogo imajo tudi gume in tlak v njih.
Previsok tlak lahko pomeni tršo vožnjo in več prenašanja tresljajev s podlage na kolesarja. Pravilen tlak pa ni ena številka, ki bi veljala za vse. Odvisen je od širine plaščev, sistema, skupne mase kolesarja in kolesa, podlage ter drugih dejavnikov.
Na dolgi razdalji se razlika morda ne pokaže v prvih desetih kilometrih. Po več urah pa lahko nenehno tresenje in udarci prispevajo k utrujenosti. Zato tudi tu velja isto pravilo: nastavitev preizkusite na treningu in ugotovite, kaj vam ustreza.
Lažja prestava ni znak slabše pripravljenosti
Še ena odločitev, ki jo kolesarji včasih povezujejo z močjo ali pripravljenostjo, so prestavna razmerja.
Če na krajšem klancu zmoremo kolesariti v težji prestavi, to še ne pomeni, da je ta najboljša izbira za dogodek, na katerem bomo kolesarili več ur.
Na dolgi razdalji ni cilj dokazati, kako težko prestavo lahko obrnemo na prvem klancu; pomembneje je, koliko energije nam bo ostalo za zadnjega.
Lažje prestave omogočajo, da na strmejših odsekih ohranimo primernejšo kadenco in ne ustvarimo nepotrebno velike mišične obremenitve.
Če vas na dolgi preizkušnji čaka veliko vzponov, je veliko bolje imeti prestavo, ki je morda ne boste potrebovali, kot si jo po petih urah vožnje močno želeti.
Najslabši čas za testiranje nove opreme je dan dogodka
Novi čevlji. Nov sedež. Drugačen položaj ploščic na čevljih. Novi plašči. Drugačen tlak. Nova prehrana. Pred pomembnim dogodkom nas hitro zamika, da bi še nekaj izboljšali. Toda nekaj dni pred startom je lahko takšno eksperimentiranje precej tvegano.
»Opreme se ne testira na dogodku. Kar gre lahko narobe po šestih urah, moraš odkriti že na treningu,« poudarja Blaž.
Nova oprema je lahko na prvi pogled odlična, vendar ne vemo, kako se bo obnesla po več urah.
Novi sedež je lahko prvih 30 minut udoben, po štirih urah pa ne. Novi čevlji so lahko med kratkim preizkusom popolni, nato pa začne stopalo med dolgo vožnjo boleti. Tudi majhna sprememba položaja lahko zahteva nekaj časa, da se telo nanjo prilagodi.
Zato so dolgi treningi tudi neke vrste generalka. Na njih ne preverjamo samo nog, ampak celoten sistem: kolo, položaj, oblačila, prehrano, bidone, orodje in vse drugo, kar bomo potrebovali na dogodku.
Pred velikim dogodkom naj bo dolgočasno
Ko se glavni cilj približuje, je pravzaprav dober znak, če pri opremi ni več veliko presenečenj.
Veste, katere hlače vam ustrezajo. Veste, kako se počutite na sedežu po več urah. Poznate tlak v gumah, s katerim radi vozite. Veste, kaj imate v žepih in kam ste pospravili rezervno zračnico oziroma pribor za popravilo. Poznate tudi svoje prestave in veste, kako se kolo obnaša na dolgih vzponih in spustih. Takrat na dan dogodka ni treba razmišljati o kolesu. Lahko se osredotočite na vožnjo.
Prav to je eden od ciljev dolgih treningov naših udeležencev projekta Moja prva kolesarska dirka. Med pripravami na dirko Istria 300 niso preverjali samo svoje vzdržljivosti, ampak tudi prehrano, položaj na kolesu, opremo in vse drobne podrobnosti, ki po več urah niso več tako drobne.
Ko vas čaka 135, 209 ali 300 kilometrov, namreč ni dovolj, da lahko tako dolgo poganjate pedala. Pomembno je tudi, da vam kolo to omogoča brez nepotrebnih težav.
»Na dolgih razdaljah udobje ni luksuz. Udobje je del hitrosti,« zaključuje Blaž.
Pred naslednjo dolgo vožnjo zato ne glejte samo na številke na kolesarskem računalniku. Bodite pozorni tudi na to, kaj vam po nekaj urah sporoča telo. Prav tam boste morda našli naslednjo stvar, ki jo je vredno izboljšati.
Več o projektu Moja prva kolesarska dirka si preberite TUKAJ >