7 najpogostejših razlogov, zaradi katerih ženske varajo (+ 5 iskrenih izpovedi)

7 najpogostejših razlogov, zaradi katerih ženske varajo (+ 5 iskrenih izpovedi) (foto: Profimedia) Profimedia
16. 8. 2021

Ženske so nezveste skoraj tako pogosto kot moški.

Še vedno je pogosto prepričanje, da varajo le moški in da so ženske vedno zveste. Toda s kom vse potem varajo ti moški? Ali se v resnici vedno zapletejo le s samskimi ženskami?

Preprosta resnica je, da vara približno toliko heteroseksualnih poročenih žensk kot heteroseksualnih poročenih moških, piše dr. Robert Weiss, klinični seksolog in psihoterapevt.

Po podatkih raziskave bo od 10 do 20 odstotkov poročenih moških in žensk spolno aktivnih tudi zunaj svojega primarnega razmerja. In te številke zelo verjetno niso preveč natančne, saj ljudje kljub vsemu neradi priznajo prevaro ali pa so zmedeni glede tega, kdaj sploh govorimo o nezvestobi. Denimo, če gledate pornografijo, ali je to varanje? Če flirtate v spletu, ali varate? Če ste registrirani na strani za zmenke, ali varate, kljub temu, da s nikoli ne dogovorite za srečanje?

Razlogi za nezvestobo so različni: nekaterim v razmerju postane dolgčas, drugi poskušajo pobegniti čustveni zlorabi, tretji se zapletejo preden se dobro zavejo, kaj se dogaja …

Tudi v najboljših zakonskih zvezah in romantičnih razmerjih lahko resničnost vsakdanjega življenja povzroči, da tista posebna iskrica izgine.

Dr. Robert Weiss našteva sedem najpogostejših razlogov, zaradi katerih ženske običajno varajo:
  • Počutijo se premalo cenjene in prezrte. Kot da so v vlogi gospodinje in varuške in ne žene.
  • Hrepenijo po intimnosti. Pri tem ne gre le za seks.
  • Ker so preobremenjene z zahtevami drugih. Ves čas morajo biti na voljo vsem, hkrati pa ne dobijo podpore, ko jo potrebujejo.
  • Počutijo se osamljene. Mož morda ves čas dela, potuje ali je čustveno nedostopen.
  • Od zveze pričakujejo preveč. Nekatere ženske imajo nerazumna pričakovanja in hkrati pričakujejo tudi, da jih bo mož izpolnjeval 24/7.
  • Lahko gre za odziv na travmo ali zlorabo, ki se je zgodila v preteklosti.
  • Niso spolno zadovoljene. Tudi tu gre pogosto za napačno predstavo, da samo moški razmišljajo o seksu. Tudi ženske uživajo v seksu in ko ga ne dobijo dovolj, lahko iščejo drugje.

5 žensk iskreno o tem, zakaj so prevarale svoje partnerje

Pet žensk je za spletno stran YourTango delilo svojo zgodbo – razloge, zakaj so prevarale svoje partnerje.

"Mož je postal moj sostanovalec."

Prva afera, ki sem jo imela, ni bila načrtna. Nisem iskala afere, enostavno zgodilo se je, spontano.

Takrat je živel v drugi državi in nikoli se nisva srečala v živo. Najino prijateljstvo se je začelo preko spleta in nato prerastlo v nekaj več. Po osmih mesecih sva začela načrtovati najino prvo srečanje. Še vedno sva v stiku, pišem mu skoraj vsak dan.

Z možem sva še vedno dobra prijatelja, a je tako, kot da bi živela s sostanovalcem in ne z možem. Dejansko ne izgleda več kot zakon.

To, kar iščem pri drugih moških, je le fizična povezanost. Razmišljala sem o ločitvi, vendar je to dolg proces in moje življenje ni slabo. Z možem se ne prepirava, le intimna nisva več.

- Anna (36)

"Mož je postal čustveno nasilen."

Nikoli nisem nameravala varati, a se je zgodilo. Bilo je leta 2013. Z možem imava tri otroke, eden ima avtizem in ADHD.

Mož je dve leti živel v globokem zanikanju in postal čustveno nasilen. Zato se sploh nisem počutila krivo, da sem ga prevarala, ker me je to rešilo.

Varanje se je končalo, ko moj zunajzakonski partner naredil samomor. To me je popolnoma zlomilo. Mož je kmalu za tem ugotovil, kaj se je dogajalo. Vendar ni vedel vsega, dokler mu po nasvetu svojega terapevta nisem povedala vsega – terapevt je menil, da bo to obema pomagalo narediti korak naprej. Bil je zelo težek pogovor.

Bila sem le korak stran, da bi vložila za ločitev, ko je moj ljubimec umrl. Toda on ni bil razlog, da sem razmišljala o ločitvi, imela sem še veliko drugih razlogov.

Takrat sem vse ustavila, se odločila za terapijo in tudi, da bom dala zakonu še eno priložnost.

Tri leta kasneje nama gre dobro. Mož mi spet zaupa in zelo resno delava na najinem zakonu.

- Wanda (50)

"Bežala sem pred njegovo kontrolo."

Po tem, ko sva se poročila, je postal mož izjemno ljubosumen in nadzoroval je vsak moj korak. A sem potrpela. Nisem letala okoli – toda on enostavno ni želel, da bi se pogovarjala s katerimkoli moškim, niti da bi se dobila s kolegicami na kosilu. Najin zakon je v resnici počasi razpadal.

Po približno osmih letih nesrečnega zakona sem se zaljubila v sodelavca. V tej zvezi sem se počutila bolj ljubljeno in samozavestno. V resnici se nisem dobro počutila, ko sem varala, a ko se ozrem nazaj, mi ni žal.

Ko se je moj zakon končal, se je končala tudi zveza s sodelavcem. Takrat že nekdanji mož me je vprašal, ali sem ga prevarala in povedala sem mu, da sem, vendar nikoli s kom.

Zdaj sem samska in v redu se počutim. Srečna sem, ker sem se rešila iz tega zakona. In ne bi storila nič drugače. Morda bi to celo storila že prej, a sem oklevala zaradi otrok.

- Tegan (48)

"Vsa bremena je preložil na moja ramena."

Gledala sem svoj odsev v ogledalu in se zavedela, da leta tečejo. Jaz pa sem padla v rutino.

Takrat je imel mož težave v službi in se zaradi svoje duševne bolezni umaknil vase ter vse težave in obveznosti preložil na moja ramena – račune, naložbe, vsa gospodinjska opravila in odgovornosti.

Sem izobražena in imam diplomo, toda prišla sem do točke, ko nisem mogla več vsega obvladati.

Mož pa ni želel poiskati pomoči.

Nekega dne sem spoznala, da ne morem tako zapraviti celega življenja.

Razmišljala sem, tam zunaj mora obstajati nekdo, ki bi se lahko pogovarjal z mano, nekdo, ki bi mu bila všeč. Zato sem začela hoditi na zmenke.

Z možem sva se razšla, ker nisva mogla rešiti svojih težav. Pred tem sem poskušala s pogovorom, predlagala sem mu odprt zakon, vendar se ni strinjal. Ločila sva se, zame je to povsem v redu in tega ne obžalujem.

- Tami (61)

"Ko je zbolel, se je postal je druga oseba."

Mož je zbolel za Alzheimerjevo boleznijo in postal povsem druga oseba. Oseba, s katero sem živela, ni bila več oseba, s katero sem se poročila.

Postala sem hudo depresivna. Zanj sem skrbela sama in naredila vse, kar je bilo potrebno in še več.

Začela sem razmišljati o izhodu. Ne vem pravzaprav, zakaj sem se tako odločila, toda v nekem trenutku sem se registrirala na strani za zmenke. Sprva sem se s temi ljudmi srečevala le na zmenkih in bilo je zabavno. Nato pa sem spoznala nekoga in zdaj sva v zvezi več kot leto dni. Zveza mi pomeni veliko, zato se z drugimi ne srečujem več.

Zdaj lahko bolje skrbim za moža, saj sem mentalno močnejša. Mož ne živi več z mano, bolezen je dosegla točko, ko to ni mogoče, vendar je še vedno v mestu in zelo pogosto ga obiskujem in preživljam čas z njim. Zdaj se ničesar več ne spomni. Ko mu bom nekaj povedala, bo to po petih minutah pozabil.

Tako sem zdaj srečnejša. Žalovala sem za svojim izgubljenim zakonom. Izgubo moža. In življenjem, ki sem ga imela. Za življenjem, za katerega sem mislila, da ga bom imela.

Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem osvestila, da tega ne bom dobila nazaj in da mož ne bo nikoli boljše.

- Jean (58)

Prirejeno po: www.psychologytoday.com, www.yourtango.com
Preberite še: