Ko se moškemu v postelji z mano prvič dvigne, me vselej zagrabi panika. Kot če bi odprla košaro z boo in ugotovila, da me hoče ta zadaviti. Tipček, s katerim skočim med rjuhe, je lahko še tako prijazen in srčkan, a njegov oné je čisto drugačen. Pogolten, zahteven in usmerjen k cilju. Seveda si tudi sama želim, da doseže cilj, toda zaradi tega se počutim nadvse ranljivo. In feminizem gor ali dol, ta ranljivost me nadvse vzburja.
Takoj ko ga pograbim in moj moški rahlo zaječi, neham paničariti in postanem radovedna. Tisto, kar najprej opazim, ni velikost, ampak trdnost. Če je stvarca malce mehka in le na pol nabrekla, sem užaljena. Verjetno si me sploh ne želi, ali kaj? Penis, čvrst kot biceps, pa mi dvigne samozavest in me napolni z mladostnim navdušenjem športne navijačice. Hkrati se mi tudi ovlaži mednožje.
Potem se osredotočim na velikost. Ti ljubi bogec, upam, da je večji od kisle kumarice. S prsti pretipam razdaljo med glavico in mošnjo, saj me zanima, kakšno je razmerje med velikostjo glavice in penisa. Idealni proporci so v življenju vselej dobrodošli. Vitek oné z odebeljeno glavico na primer čudovito zmasira živčne končiče v zadnji tretjini vagine vsakič, ko butne vanjo. Kar seveda dodobra vzpodbudi slavno točko G. Debelo orodje z majhno glavico pa po drugi strani nenehno stimulira spodnjo tretjino in se občasno podrsa na levo ali desno stran občutljivega materničnega vratu, kar je seveda tudi nadvse zadovoljivo.
Medtem ko ocenjujem njegovo orodje, vselej ošinem tudi njegove sramne dlake. Bolj kot naravna goščava so mi všeč rahlo pristrižene, kot bradica. In seveda globoko vdihavam čudovit možat vonj po mošusu, prepričana, da se opajam s feromoni. Z desno roko objamem koren penisa. Z levo roko potežkam moda, da preverim, kako težka in napeta so. Če so gladka in trda, malo popustim prijem in penis raje narahlo pobožam. Pri tem občudujem njegove izbočene vene, drobcene pegice in … In potem ga dokončno preizkusim.
Tjaša Kolenc
foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
