Samoizolacija jo je prisilila, da si je priznala resnico.
“V bistvu se je vse začelo s prepirom o milu. Zaročenec je spet kupil napačnega, tistega, ki draži mojo kožo. Ko sem mu to očitala, ni spregovoril niti besede in je naprej jedel večerjo. Naslednji trenutek sem nanj stresala vso jezo in zamere, ki sem jih gojila celotno razmerje. Potem je začel kričati tudi on.”
On je ni branil pred svojo sestro, ki je ni preveč marala, ona ni hodila na njegove službene zabave, ker je bila sebična. Njun prepir se je prestavil v dnevno sobo, večerja je ostala skoraj nedotaknjena. Končalo se je tako, da je on preklical zaroko in ona je pustila prstan na polici.
“Če ne bi bila zaradi samoizolacje prisiljena ostati doma, bi prespala pri prijateljici. In zagotovo ne bi nadaljevala prepira in pogovorov, ki so rešili moje razmerje.
Naslednjih nekaj dni sva preživela v grobni tišini. Oba sva bila preveč ponosna, da bi začela pogovor in imela sva preveč zahtev, kaj želiva drug od drugega. Olajšana sem bila, da je zaroka preklicana.” Vendar jo je tišina kmalu začela motiti in dala bi vse, da bi se lahko s kom pogovarjala. O čemerkoli, celo o nogometu.
Prvi je spregovoril njen zaročenec z besedami, s katerimi sta začela dolge pogovore: nisva bila srečna?
“Ne, samo zelo dobro sva znala igrati srečen par, sem mu odgovorila. Sprva je skušal zanikati, a več kot sva se pogovarjala, bolj se je najino razmerje kazalo v pravi luči. Govorila sva o vsem mogočem, tudi o tem, kako sva se žrtvovala drug za drugega že v mladosti.”
On se je odpovedal svojim sanjam o študiju, da je lahko bil bližje njej. Ona se je z njim zaradi njegove službe preselila v drugo državo in zavrnila dobre ponudbe za svoje delo. Ker se o tem nikoli nista zares pogovorila, sta počasi rušila odnos. On ji je očital, da mora vedno sama nadzorovati stvari.
“Priznala sem, da je to res. Morala sem verjeti, da je z razmerjem vse vredu, saj sem le tako imela nadzor. To je bil prvi pogovor v najinem razmerju, v katerem sva si priznala, kaj naju moti. To noč sem odšla v posteljo z metuljčki v trebuhu, kot takrat, ko komaj čakaš na drugi zmenek.”
Pogovarjala sta se tudi naslednji dan in dan za tem in kasneje …
unsplash
“Čisto vsak dan sem se naučila nekaj novega o svojem zaročencu. Nisem na primer vedela, da je vsako jutro po telefonu govoril z mojo mamo. Menil je, da bova lahko midve popravili odnos, ko se ji on prikupi. Če bi izbrala točko, na kateri sem uvidela, da je bila preklic zaroke napaka, bi izbrala ta trenutek.
Pred epidemijo sem zlahka spregledala ves trud, ki ga je zaročenec vlagal v najino razmerje. Ta čas pa naju ni le zbližal na čisto drugi ravni, ampak tudi omogočil, da drug na drugega pogledava v drugačni luči. Naj pojasnim.
Nekega jutra sem se prebudila in na tleh ob postelji zagledala svoje tople copate. Pričela sem jokati. Imam namreč kronično bolezen, zaradi katere so zjutraj moji sklepi povsem otrdeli in boleči, še huje pa je, ko bosa stopim na mrzla tla. Zaročenec se je spomnil na to in mi hotel olajšati jutro. Ta malenkost me je spravila v jok.
Če ne bi bila oba prisiljena ostati doma, si ne bi pokazala svojih šibkih točk in odkrito komunicirala, kar je najino razmerje popeljalo na novo raven. Epidemija nama je prinesla grozne stvari, vendar sem zanje hvaležna. Nikoli ne bi tako dobro spoznala svojega zaročenca, kot sem ga sedaj.”
Povzeto z greatist.com
- Preverite tudi Teh 7 stvari vas lahko naredi (še) privlačnejše ali pa Ta 4 astrološka znamenja veljajo za najboljše življenjske sopotnike
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
