Na žalost smo še vedno pogosto priče ljudem, ki vztrajajo v razmerjih, za katere je v številnih pogledih očitno, da zanje niso zdrava.
Razlogov je veliko. Nizka samozavest. Upanje. Tisto namreč, da bo razmerje po vloženem trudu vendarle postalo nekaj boljšega, kot je. Pomanjkanje poguma …
Veliko ljudi tudi meni, da je biti samski enako biti osamljen in nesrečen. A to je daleč od resnice.
Moje srce je bilo večkrat zlomljeno in zaupanje izdano – a sem prav tako vztrajala. Dokler se nisem vprašala: česa me je v resnici strah? Česa se bolj bojim? Spoznala sem ...
V resnici ni samota tisto, česar se bojim. Bolj me je strah biti z osebo, ki mi ne dovoli biti to, kar sem.
Z osebo, ki me ne sprejema takšne, kot sem.
Z osebo, ki me ne ceni.
Z osebo, ki ne zmore sprejeti mojih napak in me poskuša oblikovati v nekaj, kar sama potrebuje.
Z osebo, ki kritizira vsak moj korak in mi daje občutek, da ni nič, kar naredim, dovolj dobro.
Z osebo, ki mi ne dovoli početi stvari, v katerih neizmerno uživam, ki ne spoštuje mej in omejuje mojo svobodo.
Z osebo, ki mi ne dovoli malce nerodnosti, sarkazma in veliko smeha … ker takšna pač sem.
Ne bojim se v resnici časa, ki ga bom morala preživljati sama. Brez težav grem sama po nakupih, v kino, na izlet ... Bolj se bojim časa v slabi in negativni družbi.
Strah me je vse to početi z osebo, ki mu pravzaprav ni mar za čas, ki ga preživljava skupaj. Z nekom, ki v tem le še eno obveznost, ki jo mora izpolniti.
Ni me strah da ne bom zaspala v objemu. Bolj me je strah zbuditi se poleg neznanca. Osebe, ki ne zna biti ljubeča, prijazna, nežna, sočutna … Tiste, v katero sem se zaljubila.
Prav tako me ni strah, če naredim napako. Napake so del življenja, pogosto najdragocenejše lekcije. Strah me je biti z osebo, ki ne bo znala stati ob meni, namesto tega bo s prstom kazala na te napake.
Z osebo, ki ne bo znala spoštovati mojih idej in mnenja. Ki ne bo ponosna na moje dosežke in uspehe.
In ni me strah tega, da ne bom znala nikoli več ljubiti.
...
Ko sem se premaknila naprej, se je z menoj premaknil cel svet. Naučila sem se biti v svoji družbi. To mi je omogočilo iskanje drugačnega pogleda na romantično zvezo. Spremenil se je tudi moj pogled na življenje in to mi je omogočilo raziskovanje svojih notranjih skritih kotičkov. Bolje razumem, kaj je to pravzaprav ljubezen do sebe.
Ne razumite me narobe. Ne pravim, da je zveza izguba časa in da je tako najboljše. Morda le ni pravi čas za to. A v zvezi, ki ni ugodna in zdrava zagotovo ni vredno vztrajati.
Preberite še:
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
