Najprej dobra novica: večina najstnikov je zelo kritičnih do staršev, hkrati pa nam tudi večinoma odpuščajo napake.
Morda jim je nerodno, kadar jih objamete pred prijatelji, a ne pozabite, da vas imajo radi takšne, kot ste. Tudi če ste predebeli, oblečeni v stara in nemodna oblačila itd.
Ker vsak odnos potrebuje delo in še enkrat delo, ne pozabite, da je dobra komunikacija z najstnikom zelo pomembna. Če imata dober odnos, bosta lahko rešila tudi največje težave, če pa ni interakcije ali pa vlada napetost, bodo katastrofe povzročale celo najmanjše težave.
Prisluhnite mu
Ne pozabite: ko otrok dopolni 13 ali 14 let, se mu zdi, da ve vse, kar je potrebno v življenju. Kot odrasla oseba se morate zavedati, da ne veste vsega, kar se dogaja v svetu najstnikov. Zato si vzemite čas in mu prisluhnite. Resnično prisluhnite, saj vas bodo otroci vprašali za mnenje.
Vprašanja, vprašanja
Kje si bil? S kom? Kaj ste počeli? Si predstavljate, da vas nekdo vse to izpraša, ko pridete domov. Seveda, brez težav lahko kaj vprašate, ko se vrne domov, vendar se še raje naslonite nazaj in poslušajte. Najstniku pokažite, da lahko naredi tudi vmesni premor, saj ga poslušate in čakate, da zbere misli.
Pretirana kritika
Zmerna kritika je potrebno zlo. Vsak starš mora tu in tam opomniti najstnika, da si mora umiti zobe, pospraviti sobo, narediti domačo nalogo itd. Nihče, kaj šele najstniki, pa ne prenese kupa kritičnih besed. Zapomnite si, da otroke kritizirajo že učitelji in vrstniki, zato naj ga doma v čim večji mogoči meri čakata ljubezen in sprejemanje.
Stereotipno mišljenje
Najstniki so vsi nori/sebični/neodgovorni/leni. Kar nekako družbeno sprejemljivo je, da podcenjujemo najstnike. Možgani se še razvijajo, toda večina najstnikov se že zna dobro spopadati z življenjem. Hodijo v šolo, k različnim dejavnostim, se športno udejstvujejo, igrajo glasbilo ... Ali jim ne bi zato kdaj pogledali skozi prste zaradi nepomite posode?
Opravičila
Kadarkoli po krivem kričite na otroke ali pa jih neupravičeno kaznujete, med vami postavite novo opeko v zid. Vsak starš kdaj naredi napako, a se morate znati opravičiti. Otroci se iz tega tudi naučijo, kako popravljati napake.
Bojevanje napačnih bitk
Večina bitk je nepotrebnih. Zakaj bi moral sedeti po večerji, dokler ne poje brokolija? Če jim boste dovolili svobodo na določenih področjih, je veliko bolj verjetno, da vam bodo prisluhnili pri pomembnejših. Pravila naj bodo osnovana na nekih osnovnih pogledih in stališčih vaše družine.
Pričakovanje neprestane ubogljivosti
Ne pričakujte, da bo najstnik vedno kar poskočil na vašo zahtevo. Dajte mu nekaj minut, da dokonča svoje delo, in se potem loti vaše naloge.
Neprestano sumničenje
Če pričakujemo od ljudi najslabše, se to navadno tudi zgodi. Kot starši moramo biti dokaj previdni – bodite pozorni na znake depresije, uživanja drog, alkohola, promiskuitete ... Če starši ustvarijo okolje togih pravil, sumničenja in nezaupanja, otroke kar vleče k nevarnim oblikam vedenja.
Manj pomembni so od vašega telefona/avta/prijateljev/golfa
Ni treba, da je otrok središče vašega sveta, vedeti pa mora, da vam je pomemben. Če po nesreči popraskajo vaš avto ali poškodujejo vašo palico za golf, morajo vedeti, da so vam bolj pomembni od tistega predmeta. Ko se otroci počutijo cenjene, cenijo tudi svoj odnos do vas.
Dlakocepstvo
Vemo, da so najstniki zelo občutljivi glede videza, vendar jih ne smemo zasipati z nasveti, pogledi in kritikami. Pri 11 in 12 letih fantje res potrebujejo opozorila, da se morajo oprhati, umiti zobe in se namazati z dezodorantom, pri 13 in več pa tega ni več treba. Da ne boste kar naprej nergali, določite družinska pravila – vsi pomivate posodo, vsi se prhate zvečer, vsi jeste zelenjavo, vsi se ukvarjate s športom ...
Primerjava otrok med seboj
Večina staršev se temu ne zna izogniti, ko pripoveduje o otrocih sosedov, znancev, članov širše družine. O tem ne boste govorili, če boste pomislili, kako bi se počutili, če bi vas mož primerjal z vašo sestro ali bratom.
Pričakovanje uspehov pri športu, plesu, glasbi ...
Otrokom pokažite in dokažite, da jih imate enako radi, tudi če ne dosegajo vrhunskih rezultatov. Tako ali tako jih imate radi. Obožujete jih od dne, ko so se rodili. Vsi tudi ne morejo biti zmagovalci in olimpijski prvaki, zato naj šteje že ljubiteljsko ukvarjanje z določenim hobijem ali dejavnostjo.
Javno pripovedovanje ali kritika
V javnosti nikar ne sramotite otroka – enako velja za zgodbice ali prigode, ki jih želite objaviti na družbenih omrežjih. Si predstavljate, da bi vi stali nekje v kotu, nekdo pa bi govoril o vas in tem, kaj se vam je pripetilo, in tako naprej?
Zapomnite pa si tudi:
najstniki se še vedno učijo. Mi kot starši se še vedno učimo. In oboji potrebujemo potrpežljivost, sposobnost odpuščanja in tudi to, da se nasmejemo vmesnim peripetijam in spodrsljajem.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
