Pravijo, da ko se samček in samička laboda ali štorklje spoznata, vse življenje ostaneta skupaj. Ko eden pogine, ostane drugi sam oziroma od žalosti zelo hitro pogine tudi on. Noče živeti brez svoje 'boljše' polovice. Sta pač zvesta drug drugemu. Kaj pa mi, ljudje?
Zmoremo biti zvesti eni osebi, ki si jo izberemo, in to ne zgolj za nekaj mesecev ali let, temveč naj bi ostali skupaj v dobrem in slabem, dokler naju smrt ne loči?
Zadnje čase poslušam vse več parov, ki se razhajajo prav zato, ker ugotavljajo, da ne morejo biti več zvesti, saj so se zaljubili v drugo osebo, s katero želijo živeti. Kar pomeni, da so bili nezvesti partnerju.
Kaj pripelje posameznika do tega, da krši načelo zvestobe?
Ko dva posameznika postaneta par, se pričakuje, da bosta zvesta drug drugemu in da se bosta znala upreti preostalim vabljivim skušnjavam. Ko smo zaljubljeni in ko se odločimo za resno zvezo, nekako niti ne vidimo še koga drugega, ki bi nam lahko padel v oči in ki bi ga smatrali za potencialnega partnerja. A ko se strasti umirijo in ko postane zveza ustaljena, lahko napišem tudi rutinska, se hitro lahko prikradejo dolgčas, pomanjkanje pozornosti, rutina ... In ko nam nekdo zna zapihati na dušo, lahko hitro podležemo.
A to se lahko zgodi, če zvestobe ne jemljemo resno. Menim, da ko se zaveš, da si v resni zvezi, je tudi zvestoba pomemben del te in večina partnerjev se niti zelo natančno ne dogovori, kaj pomeni, če se zvestoba prelomi. Večini pomeni to ultimativno izdajo partnerske zveze in s tem konec.
Toda če dobro pomislimo, smo lahko zvesti na več področjih. Najpogosteje na primer pomislimo na spolno zvestobo, torej da smo v spolnem odnosu zgolj s svojim partnerjem, in ne s kom drugim. Poznamo tudi zvestobo do prijateljev in zvestobo do delodajalca. A danes pač razmišljamo o zvestobi kot dejavniku zdrave partnerske zveze.
Obstajajo tudi pari, kjer se partnerja dogovorita, da tvorita skupnost, se imata rada in vse poteka, kot se pri zvezi spodobi, le s to razliko, da imata lahko tudi druge spolne partnerje.
Kolikor poznam tovrstno prakso, večina zvez, ki temeljijo na takšnem dogovoru, ni dolgega veka. Zakaj ne? Ker se slej kot prej zgodi, da se eden od partnerjev zaljubi v drugo osebo, s katero ima sicer zgolj spolno srečanje, a ko se prebudijo tudi čustva, pomeni to modifikacijo poprej dogovorjene zveze, običajno pa se konča z razpadom.
Zvestoba - pomembno kohezivno tkivo, ki dva drži skupaj
Raziskave pravijo, da dobrih 70 % ljudi ne odobrava prevar in se jim zvestoba zdi izjemno pomembna pri zakonu. Marsikaj lahko oprostijo, a prevare večina partnerjev ne bo.
No, nekateri pa pravijo, da je zvestoba fikcija in da ljudje nismo narejeni tako, da bi zmogli biti zvesti le eni sami osebi vse življenje. Kaj pa menite vi?
Lahko pa osvetlimo pojem zvestobe tudi kot dejanje, da drug drugega ne pustita na cedilu, da skrbita in da jima je mar za to, kako se ima partner. In ker predpostavljate, da enako tudi partner skrbi za vas, medsebojno negujeta odnos, katerega pomemben element je tudi zvestoba.
Marsikdo pa bo mogoče zamahnil z roko in rekel, da je to preživeto in da je treba uživati vsak trenutek življenja. To drži le do tiste meje, ko preidemo na področje druge osebe. Ko prizadenemo partnerja in kršimo ter izdamo medsebojni dogovor glede zvestobe, s tem povzročimo veliko bolečino. Posledica je ločitev, kar je spet zelo boleča izkušnja. In tako se krog sklene.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si.
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem