Rok in Nac Florjančič, svetovni prvak in podprvak ter profesionalna mojstra na vodnih skuterjih in adrenalinska odvisneža, sta vajena nastopanja na svetovnih tekmovanjih in raznovrstnih dogodkih, a tokrat ju čaka posebna preizkušnja. V soboto, 10. maja, bosta namreč nastopila sredi slovenskega glavnega mesta, na reki Ljubljanici.
"Za naju je to posebno priznanje, zato bo imel tudi ta nastop posebno težo."
Fanta, ki sta magnet tako za žensko kot za moško občinstvo, v soboto, 10. maja ob 17. in 21. uri, obljubljata spektakel, kot ga pri nas še nismo videli. Šport, ki sta mu zvesta že od sedmega leta, želita približati tudi drugim. In središče mesta bo odlična priložnost za to.
Rečni šov v Ljubljani jima je poseben izziv, a po njem že sanjata o novem: nastopu na jezeru pred hotelom Bellagio v Las Vegasu.
Česa takega še nismo videli, vaju pa smo sicer bolj vajeni na morskih kot rečnih gladinah. Kakšna je razlika?
Vodna 'podlaga' sicer ne predstavlja posebnih razlik, so pa v mirnih vodah stvari malenkost bolj predvidljive, lažje ustvarjaš svoj val za izvajanje trikov, ima pa zato morska voda večje 'zmogljivosti' za izvajanje višjih trikov.
V morju so tudi plovne lastnosti malenkost boljše, kar včasih olajša delo pri teh dosti 'nestabilnih' vodnih skuterjih, ki so izdelani za prosti slog.
Je v ospredju animacija občinstva?
Potem ko sva v tekmovalnem delu dosegla vse, kar šteje v tem športu, je najino edino vodilo le še zabava tako za naju kot gledalce. Ta šport zdaj poskušava prestaviti na drug nivo tako v tekmovalnem kot šov smislu. Težko je, ker dostikrat naletimo na nerazumevanje tega športa. Je pa lažje po tem, ko organizatorji vidijo te stvari v živo in so navdušeni.
So vragolije tudi zagotovilo za nabiranje točk pri ženskih gledalkah?
Voda, sonce, plaža in jet ski backflip so zagotovilo, da dobiva kakšen 'lajk' več na Facebooku, no, pa tudi drugje ... (smeh)
Kateri je bil najtežji trik, ki sta se ga lotila?
Na začetku kariere vsekakor vsak. Vsak zahteva določen čas in razumevanje dinamike, moči. S težavnostjo trikov pa prihajajo tudi zahteve po ekstremnih performancah skuterja ter seveda tudi naju. Za izvajanje določenih trikov namreč v trenutku potrebuješ ogromno moč skuterja, okretnost, eksplozivnost in lastno moč, da vse to nadzoruješ.
Kaj je največja past tega športa?
Kot vsak šport tudi ta zahteva ogromno časa ter odrekanja marsičemu, in če imaš ob sebi pravo ekipo ter dosti motivacije, je vse lažje.
Past tega športa pa je prav gotovo v finančnem smislu, saj so potovanja in transport opreme na tekmovanja na tem nivoju enormni stroški, zaradi nerazširjenosti tega športa in posledično majhnega trga opreme pa ni preveč zanimiv za sponzorje. Tako da večino stroškov pokrivava iz lastnih sredstev.
Kaj so poleg poguma, drznosti in unikatnosti še kvalitete, ki jih morata imeti, da izstopata?
Mislim, da z najino skromnostjo, preprostostjo, karizmo in rezultati v tem športu še vedno - hočeš nočeš - izstopava. (smeh)
Napisal: Domen Mavrič, fotografije: Osebni arhiv bratov Florjančič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
