Preizkusili smo tai chi (in bilo je čisto drugače, kot smo pričakovali)

Bojevniku ne ostane drugega, kakor da opusti junaštvo in začne ravnati preudarno. (U. Eco)

Tai chi uvrščamo med borilne veščine, zato sem ob tem avtomatsko pomislila na različne udarce, mete in brce, ki jih zadaš nasprotniku. Tudi ko smo čakali, da začnemo z uro, sem bila prepričana (in se potiho veselila), da se bom naučila vsaj osnovnih udarcev. Pa je bilo popolnoma drugače in na koncu sem domov odšla z zanimivim spoznanjem.

Pred prvo vajo nam je trener zaupal nekaj podrobnosti iz svoje bogate kariere v borilnih veščinah in urjenjih, ki jih je opravil. To ga je veselilo in izpopolnjevalo, vendar je ob menjavi obeh kolkov moral narediti veliko spremembo. Takrat je ubral drugačen pristop in odkril tai chi, ki temelji na sproščenosti. Smešno, kaj? Pričakovali bi, da bo borilna veščina temeljila na trdnosti, odločnosti moči udarcev … Pa je tu v ospredju nekaj čisto drugega. Če potegnemo nekaj vzporednic z živalskim s svetom: prej se je gibal in napadal kot tiger, sedaj je gibe nadomestil s takšnimi, ki posnemajo rakovico in gosenico.

Frfotaj kot metulj, piči kot čebela (boksar Mohamed Ali)

Po vsem slišanem smo začeli s prvo vajo, pri kateri smo roke sproščeno premikali sem in tja ter spremljali njihovo gibanje. Kako in kdaj (če sploh?) bo to uporabno, se mi ni ravno sanjalo. Z naslednjimi vajami smo telo vedno bolj sproščali in skušali pustiti, da se giblje povsem naravno. Kar ni tako lahko, kot se sliši, še posebej danes ko smo vajeni hitenja in vedno prekratkih rokov, ki se jih moramo držati. Počasi sem začenjala razumeti potek gibanja telesa in ga z veliko popravki tudi osvojila.

Prvič v zgodovini: iz rože, ki raste tudi pri nas, so ustvarili pravi diamant

Končno je prišla na vrsti vaja, ki je vsem živalskim primerjavam z metuljem in gosenico dala smisel: moč nasprotnika smo uporabili sebi v prid. Nismo delali na udarcu, ampak na obrambi. Če silo, s katero si napaden, uporabiš pravilno, bo nasprotnik škodil le sebi. In res, ko smo zamah roke zgolj rahlo ubranili in soborca potisnili v stran, ga je nakopičena energija odnesla kar daleč. Glavno je bilo, da je izgubil ravnotežje in že smo bili v prednosti.

Kako se tai chi razlikuje od drugih borilnih veščin?

Največjo razliko opazimo pri gospodarnosti gibanja, sproščenosti telesa (iz tega izhaja večina gibov) in preudarnosti. Učitelj tai chija Tone Ančnik je na svoji poti uporabil tudi veliko domišljije, za katero Einstein pravi, da je celo pomembnejša od znanja. “Če sem prej ustrahoval svoje nasprotnike, se zdaj z njimi borim igraje in jih obvladujem s sproščenostjo. Namesto da bi jim škodil z udarci, zavajam njihove možgane,” pravi Ančnik. Ob koncu srečanja je misel iz uvoda dobila smisel: ni vse v moči in agresiji.

Tai chi ima ponuditi veliko več kot smo izvedeli v tej eni uri, in če želite spoznati njegove skrivnosti, se lahko ustavite v vadbenem centru DOJO v Črnučah. Na voljo imate bogat program borilnih veščin tako za moške kot za ženske. Več informacij dobite tukaj: Tone Ančnik - DOJO.

Preverite tudi Ančnikovo najnovejšo knjigo z naslovom Po neuhojeni poti: kako sem postal, kar sem.